Franja

cob² [kɔb] samostalnik
morski galeb; pajek, majhen močen konj; labod (samec); pomembna oseba; pečka, koščica, velik lešnik
ameriško koruzni storž; drobnozrnat premog; kupček, gruda

Erdscholle, die, Geographie gruda

fid¹ [fid] samostalnik
opornik; zagozda; velik zalogaj; gruda, kepa

glēba f knjižno gruda; polje:
servo della gleba tlačan

gleba ženski spol gruda; zemljišče, zemlja

siervos de la gleba tlačani

glēba in glaeba -ae, f (prim. lat. globus, glomus [iz *glemos], galla [iz *galna], gr. γλουτός okroglina, zadnjica)

1. gruda, kepa: qui ullam agri glebam possiderent CI., non adimi cuiquam glebam de Sullanis agris CI., glebam in mortuum ali in ōs inicere CI., vertentes vomere glebas LUCR., rastris glaebas qui frangit inertīs V., proles, Sabellis docta ligonibus versare glaebas H., nec ulli ... gleba ulla agri adsignaretur L., glaebas dimovere aratro O., auro madidae glebae O. z zlatom nasičene.

2. meton.
a) zemljišče, zemlja, svet, njiva, polje: terra ... potens armis atque ubere glaebae V., gleba Sicula O., ubere vix glaebae superat (sc. Aegyptus illas insulas) LUCAN., Eleusiniam glebam percolere AP., incolere fecundissimam glebam AMM.
b) dežela, kraj, pokrajina: glebae felices AP.

3. metaf. kos, košček, kroglica, kepa, gomolj: e thuris glaebis LUCR., sebi ac picis glebae C., glaebae marmoris PLIN., incana glebis tura STAT., glebae aureae IUST.

glebe [gli:b] samostalnik
župnijske njive
poetično gruda

glèbe [glɛb] féminin, vieilli gruda; obdelana zemlja

attaché à la glèbe navezan na zemljo; tlačanski
serf masculin attaché à la glèbe tlačan

glíe -i f gruda, njiva

globus -ī, m

1. krogla, obla, kepa, okrogla gruda, grmada, gomila: grandiculi globi PL. svinčene krogle, svinčenke, globus, sic enim. σφαίραν interpretari placet CI., gl. terrae CI. zemeljska obla, stellarum globi CI., in eo (caelo) animadversi globi CI. ognjene krogle, cordis, pilāī, lunāī globus LUCR., globi flammarum V., PLIN. ognjene kepe, globus ignis ali fortuitorum ignium SEN. PH., telorum VAL. FL., globi nubium T., AMM., nivium MACR.; pesn.: sanguinis globi O., AUG. kepasta kri; occ.
a) obličasta jed, cmok, svaljek: globus sic facito CA., globus farinae dilatatus VARR.
b) svaljek = svitek, zvitek: crinium globi AP.
c) klobčič: neta in globum collige HIER.

2. metaf. (tesno stisnjena) množica ljudi, gruča, krdelo, roj, truma, četa: quā globus ille virûm densissimus urget V., circa Fabium globus L., globus circumstans consulis corpus L., armatorum globi T., militum globus ali globi T., firmatae stationes densioribus globis T.; kot voj. t. t. stisnjena bojna vrsta: CA. AP. FEST. occ. družba, klub, v slabem pomenu: drhal, svojat: ille consensionis globus N. = gl. coniurationis VELL. zarotniška svojat, ex illo globo nobilitatis S.

gréba ž dijal. gruda, grudva, grumen: -e tolči na njivi; greba masla, premoga

grúča ž
1. gomila, hrpa, mnoštvo: gruča ljudi, otrok; ljudje stoje v -ah po cestah
2. grumen, grudva, gruda: tolči -e na njivi
3. zimska gruča gomila pčela u košnici zimi

grȕdva ž gruda, kepa

grȕmēn -ena m
1. gruda, kepa: grumen zemlje, šećera, soli, voska, urana
2. delček, zrnce: grumen srca, tuge

gȕka ž
1. bula, tumor, bunka, grča: guka na koljenu, na vratu, na drvetu
2. gruda, kepa: guka kačamaka; saviti pletenicu na zatiljku u -u

képa ž grud(v)a, grumen: kepa snega, zemlje, prsti; kepa zlata; kepa masla
bubla masla; vreči, zagnati -o v koga
baciti grudvu na koga: tolči -e na njivi; snežna bot.
kartop, bekovina, šibikovina, Viburnum opulus

Klieter, der, gruda (zemlje)

Kloß, der, (-es, Klöße) kepa, gruda; Speise: cmok; einen Kloß im Hals haben : er hat einen Kloß im Hals stiska ga v grlu; einen Kloß im Mund haben zelo nejasno govoriti

Klumpen, der, (-s, -) kepa, gruda, kup; Tierkunde von Eiern: kupček; auf einem Klumpen na kupu

Krümel, der, (-s, -) drobtina, mrvica; Bodenstruktur: gruda, grudica; keinen Krümel/nicht einen Krümel niti drobtinice, niti mrvice