Franja

goréč burning; afire; figurativno (ljubezen) ardent, fervent; fervid; (želja) eager

goréč za zealous for
goréč govornik enthusiastic (ali passionate) spokesman
goréča molítev religija a fervent prayer
goréč privrženec ardent (ali enthusiastic) supporter

jecljati glagol
1. (o govorni napaki) ▸ dadog, hebegVprašal sem ga, kako je lahko iz fanta, ki je močno jecljal, nastal tako dober govornik. ▸ Megkérdeztem tőle, hogyan válhatott egy erősen dadogó fiúból ilyen jó szónokká.
Tretji je rahlo jecljal: "Moja žena je pa za… za…. za…klad!" ▸ A harmadik enyhén dadogott: „Az én feleségem pedig egy igazi k... k... kincs!”

2. (nejasno izražati se) ▸ hebeg, dadog
Mirko je takrat res deloval pretresen, komaj je nekaj jecljal in zadrževal solze. ▸ kontrastivno zanimivo Mirko akkor tényleg megrendültnek látszott, alig tudott valamit kinyögni és alig tudta visszatartani a könnyeit.

ljúdski people's, popular; folk(-); national

ljúdska demokracija people's democracy
ljúdska država people's state, republic
ljúdski blagor public welfare
ljúdska fronta zgodovina popular Front
ljúdska glasba folk music
ljúdski govornik popular speaker
ljúdski glas voice of the people
ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
ljúdska izdaja (knjige) popular edition
ljúdska kuhinja soup-kitchen
ljúdska noša national costume
ljúdska pesem folk song
ljúdski pesnik popular poet, national poet
ljúdska pripovedka folk tale
ljúdski ples folk dance
krajevni ljúdski odbor local people's committee
ljúdski izraz popular expression
ljúdska stranka people's party
ljúdsko štetje census
izvesti ljúdsko štetje to hold a census
ljúdski tožilec public prosecutor
ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
ljúdska knjižnica public library, free library
ljúdski upor revolution, rising
ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
ljúdska veselica public merrymaking
ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
ljúdsko zborovanje public meeting
ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people

menoj [ó] ➞ → jaz
pred menoj vor mir
za menoj hinter mir, nach mir
z menoj mit mir
govornik pred menoj mein Vorredner

nadaljevánje (-a) n

1. continuazione, prosecuzione, proseguimento, seguito; adm. prosieguo:
nadaljevanje študija prosecuzione degli studi
v nadaljevanju je govornik analiziral novi položaj nel prosieguo del discorso l'oratore si è soffermato ad analizzare la nuova situazione
nadaljevanje zgodbe il seguito della storia

2. (v časopisu, na televiziji) continuazione; puntata:
nadaljevanje na 15. strani continuazione a pagina 15
roman v nadaljevanjih romanzo a puntate

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

operírati (-am) imperf., perf.

1. med. operare, sottoporre a intervento chirurgico:
urgentno operirati operare d'urgenza

2. voj. operare, condurre operazioni belliche

3. publ. operare, svolgere un'attività, agire:
operirati z denarjem, s številkami operare col denaro, coi numeri

4. pren. valersi, servirsi:
kot govornik operira s puhlimi frazami da (buon) retore si vale di frasi a effetto

orator moški spol (-ja …) (govornik) der Orator

orator samostalnik
(govornik) ▸ orátor, szónokPredsednik slovi kot neutrudni orator, ki nikoli ne zamudi priložnosti za pogosto precej ognjevite govore. ▸ Az elnök fáradhatatlan szónok hírében áll, aki nem hagyja ki az alkalmat, hogy gyakran igen tüzes beszédeket tartson.

pocéni

A) adj. inv.

1. a buon mercato, a buon prezzo; a poco prezzo:
poceni trik mezzuccio

2. pren. scadente, dozzinale, da strapazzo:
pren. poceni ženska puttana, battona, donna da marciapiede
poceni govornik retoricastro

B) pocéni adv. a buon mercato, a buon prezzo; pren.
poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato

prejšnj|i (-a, -e)

1. der/die/das frühere, vorige; (poprejšnji) vorangehend, vorausgehend, vorhergehend, vorherig
prejšnji dan am Vortag
prejšnji mesec im Vormonat, od danes: im vorigen Monat
prejšnje leto im Vorjahr, od danes: voriges Jahr
prejšnji teden in der Vorwoche, od danes: vorige Woche
Vor- (govornik der Vorredner, najemnik der Vormieter, večer der Vorabend, instanca die Vorinstanz, življenje das Vorleben)

2. (nekdanji, bivši) vormalig, ehemalig, Alt- (kancler der Altkanzler, škof der Altbischof)

3.
čim prejšnji frühzeitig

4.
vračanje v prejšnjo obliko/prejšnji položaj … Rück-, Zurück-
( die Rückverformung, das Zurückschnellen …)

prepričeválen convaincant, probant, concluant, persuasif

prepričevalen argument, govornik argument moški spol, orateur moški spol persuasif
prepričevalen zgled exemple moški spol probant

priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
primeren izraz un termine appropriato, calzante
primerno plačilo uno stipendio decente
primerno vedenje comportamento decente, decoroso
narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
primeren za dresuro ammaestrabile
primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
navt., aer. primeren za plovbo navigabile
agr. primeren za setev seminativo
šport. primeren za smuko sciabile
primeren za življenje vivibile
žarg., film. primerna postava physique du role

rodíti (-ím)

A) perf., imperf.

1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

3. pren. procurare, portare, dare:
tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
PREGOVORI:
kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
PREGOVORI:
pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa

sil|a⁴ ženski spol (-e …)

1. (nuja) die Not, die Notlage
če je sila wenn Not am Mann ist
figurativno sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen
po sili notgedrungen
po sili zakona kraft des Gesetzes
po sili (umetnik, govornik …) Möchtegern- ( Möchtegernkünstler …)
v sili im Notfall, (če gre zares) im Ernstfall
… v sili Not-
(agregat za tok das Notstromaggregat, frekvenca za klic die Notfrequenz, radijska zveza za klic die Notfunkanlage, znak das Notsignal, krst die Nottaufe, pomočnik der Nothelfer, pomoč die Nothilfe, poroka Nottrauung, pravica das Notrecht, prodaja der Notverkauf, stikalo za zaustavljanje der Nothalteschalter, telefonska številka za klic die Notrufnummer, ukrep die Notmaßnahme, uredba die Notverordnung, izhod der Notausgang); not- (pristati na vodi notwassern, zavirati notbremsen)
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
v skrajni sili wenn alle Stränge reißen
za silo leidlich, zur Not, passabel, mehr schlecht als recht, halbwegs, kaj narediti: notdürftig
za prvo silo fürs Nächste, fürs Erste

2.
pravo skrajna sila der Notstand
domnevna skrajna sila Putativnotstand

slavnost|en (-na, -no) feierlich, festlich; Fest- (kosilo/večerja das Festmahl, glasba die Festmusik, izvedba die Festaufführung, koračnica der Festmarsch, maša die Festmesse, razsvetljava die Festbeleuchtung, seja die Festsitzung, govor die Festrede, die Festansprache, govornik der Festredner, koncert das Festkonzert, sprevod der Festaufzug, Festzug, darilo das Festgeschenk, die Festgabe)
slavnostno otvoriti/odpreti einweihen

slávnosten solemn; festive; festal, festival

slávnostna dvorana festival hall
slávnosten banket festive banquet
slávnosten govor festal address, official speech
slávnostni govornik official speaker
slávnostni dan festival day, festive day
slávnostni sprevod festive procession, pageant, parade
slávnostna predstava festival performance

slávnosten de fête, solennel, de gala

slavnostna dvorana salle ženski spol des fêtes
slavnostni govor discours solennel (ali de fête)
slavnostni govornik orateur moški spol de la fête
slavnostna predstava représentation ženski spol de gala

spréten (-tna -o) adj. abile, agile; atto, destro; versato:
spretni prsti dita abili
spretni gibi movimenti agili
biti spreten za neko delo essere destro in un lavoro
spreten diplomat abile diplomatico
pren. spreten politik funambolo
knjiž. spreten govornik un oratore facondo