Franja

speaker [spí:kə] samostalnik
govornik, govorec, besednik; spiker
figurativno govorilo
elektrika zvočnik

a first-rate speaker prvovrsten govornik
French speaker kdor govori francoski
the Speaker (of the House of Commons) predsednik angleškega Spodnjega doma
the Speaker of the American House of Representatives predsednik Spodnjega doma ameriškega Kongresa

speechifier [spí:čifaiə] samostalnik
neutrudljiv govornik, govorec; besedičnež

Sprecher, der, (-s, -) einer Sprache: govorec; (der Sprechende) govoreči; (Redner) govornik; von Mietern usw.: zastopnik, predstavnik; der Regierung: predstavnik za tisk; von Nachrichten: napovedovalec

talker [tɔ́:kə] samostalnik
govorec, oseba, ki govori, govornik; kramljavec, brbljavec

a good talker zabaven človek

venter² [véntə] samostalnik
razširjevalec, raznašalec (govoric), govorec, govornik

ора́тор -а ч., govórnik -a m., govôrec -rca m.

Bauchredner, der, ventrilokvist, govorec iz trebuha

dialettōfono m narečni govorec

Muttersprachler, der, naravni govorec jezika

Offsprecher, der, Film, TV: nevidni govorec, glas

Onsprecher, der, Film, TV: vidni govorec

sonniloquo m (f -ua) govorec v spanju

trbuhozbórac -rca m govorec iz trebuha

ventri-loquus -ī, m (venter in loquī) govorec iz trebuha (starejše trebuhoglasec), ventrilokvíst: Tert., Hier.

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

esperanto samostalnik
1. (umetni jezik) ▸ eszperantóStanislav je tekoče govoril šest ali sedem jezikov, med drugim esperanto. ▸ Stanislav hat vagy hét nyelvet beszélt folyékonyan, többek között az eszperantót is.

2. (o univerzalni komunikaciji) ▸ eszperantóPop glasba postaja danes glasbeni esperanto po vsem svetu, tako kot postaja angleščina uradni svetovni jezik. ▸ Ahogy az angol a világ hivatalos nyelvévé, úgy a popzene is a világ zenei eszperantójává válik.

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

naréčen (-čna -o) adj. lingv. dialettale, vernacolo:
narečna kadenca calata
narečna različica sottodialetto
narečni govorec dialettofono
narečni izraz idiotismo

zlatoust samostalnik
ponavadi ironično, literarno (bistroumen, pameten govorec) ▸ ékesszóló, szónokias