Franja

Zadetki iskanja

  • borderski pridevnik
    neformalno (o deskanju na snegu) ▸ boardos, board
    Disciplina s skupinskim startom je prav gotovo najtežja borderska disciplina. ▸ Minden bizonnyal a tömegrajtos board a legnehezebb boardos versenyszám.
    Sopomenke: deskarski
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • čelnica samostalnik
    1. anatomija (kost) ▸ homlokcsont, os frontale
    udarec v čelnico ▸ ütés a homlokcsontra
    Sinusi so v čelnici, za nosom in v spodnji čeljustnici, ter spadajo k zgornjim dihalnim potem. ▸ A színuszok a homlokcsontban, az orr mögött és az alsó állkapocsban helyezkednek el, és a felső légutakhoz tartoznak.

    2. (del panja) ▸ kaptárfedő deszka
    Poslikavanju čelnic lahko sledimo od sredine 18. stoletja, predvsem pa v 19. stoletju, do leta 1900. ▸ A kaptárfedő deszkák festését a 18. század közepétől, és különösen a 19. században, egészen 1900-ig követhetjük nyomon.

    3. (vodilna ženska) ▸ főnökasszony, elnökasszony
    Čelnica ljubljanskega podjetja za organizacijo koncertov je ravno obhajala življenjski jubilej. ▸ Egy ljubljanai koncertszervező cég főnökasszonya nemrég ünnepelte az évfordulóját.
    Čelnica stranke si pri liberalnejših Nemcih gotovo ni nabrala točk, ko je javno napadla tudi enega najboljših nemških nogometnih reprezentantov. ▸ A párt elnökasszonya biztosan nem szerzett jópontokat a liberálisabb németeknél, amikor Németország egyik legjobb válogatott futballistáját is nyilvánosan megtámadta.
  • čuvar samostalnik
    1. (o fizičnem varovanju) ▸ őr
    telesni čuvar ▸ testőr
    Enega asasina so takoj ubili telesni čuvarji, drugi pa se je zatekel v cerkev. ▸ Az egyik orgyilkost a testőrök azonnal megölték, a másik pedig egy templomba menekült.
    Isahte je bil namreč svečenik, čuvar ali ključar templja, po rangu takoj za faraonom. ▸ Iszahte pap volt, a szentély őre vagy kulcsárja, rangban a fáraó után a második.
    Znotraj obzidja sultanove palače so bili predvsem čuvarji okolice in samih palač. ▸ A szultáni palota falain belül főleg a területet és a palotákat védő őrök tartózkodtak.

    2. (varuh; zagovornik) ▸ őrző, őr
    čuvar slovenstva ▸ szlovénség őre
    čuvar izročila ▸ hagyományok őrzője
    Kjoto je čuvar japonskega izročila in zgodovinska zakladnica z neštetimi skrivališči lepote. ▸ Kiotó a japán hagyományok őrzője és a történelem kincsestára számtalan szépséges zuggal.
    čuvar skrivnosti ▸ titok őrzője
    čuvar tradicije ▸ hagyomány őrzője
    čuvar ustave ▸ alkotmány őre
    Kot čuvar ustave in njenega uresničevanja si bo gotovo prizadeval za pravilno delovanje države tudi na področju zaščite manjšin. ▸ Az alkotmány és annak megvalósítása őreként minden bizonnyal arra fog törekedni, hogy az ország megfelelően működjön a kisebbségvédelem területén is.
    čuvarji jezika ▸ nyelv őrzője, nyelvőr
    Čuvarji jezika se bojijo, da bo nemščina v bližnji prihodnosti obveljala za jezik, ki izvira iz angleščine, in bo, v najslabšem primeru, izumrla. ▸ A nyelvőrök attól tartanak, hogy a közeljövőben a németet az angol nyelvből származónak tekintik majd, és a legrosszabb esetben ki is hal.
    Čuvarji italijanske kuhinje se bojujejo proti ameriškim gigantom za hitro pripravljeno hrano. ▸ Az olasz konyha őrzői az amerikai gyorséttermi óriások ellen harcolnak.

    3. v športu (o igralcu v obrambi) ▸ védő, hátvéd
    V 25. minuti je Kovačevič lepo preigral svojega čuvarja in izid izenačil. ▸ Kovačevič a 25. percben szépen kicselezte a védőjét és kiegyenlített.

    4. v športu (vratar) ▸ kapuőr, kapus
    Koprčani so bili v tem delu igre neučinkoviti, odlično pa je branil tudi gostujoči čuvar. ▸ A koperiek a meccs ezen szakaszában eredménytelenek voltak, de kiválóan védett a vendégek kapusa is.
    Povezane iztočnice: čuvar mreže
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • déjstvo fact; matter of fact

    déjstvo je, da... the fact is that...
    to je déjstvo, ki ga vsi poznamo it is a fact known to us all
    to nič ne spremeni na déjstvu that does not alter the fact (da... that...)
    postaviti koga pred gotovo déjstvo to confront someone with an accomplished fact
    biti postavljen pred gotovo déjstvo to be faced with an accomplished fact
    temelječ na déjstvih based on facts
    ujemati se z déjstvi to fit the facts
    to ni najmanj važno (= je precej, zelo važno) déjstvo this is not the least important fact
    to déjstvo ni niti malo važno this fact is not in the least important
  • déjstvo hecho m

    obče znano dejstvo hecho notorio
    dejstvo je, da ... el hecho es que...
    dejstvo, da ... el hecho de que...
    to je dejstvo es un hecho
    postaviti koga pred gotovo dejstvo colocar a alg ante el hecho consumado
  • drúg(i) -a, -o second; other, another

    drúgi dan v mesecu the second
    drúgi (naslednji) dan next day
    drúgi najboljši second best
    2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
    drúgi razred second class
    Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
    nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
    vsak drúgi one in two
    vsak drúgi dan every second (ali other) day
    eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
    drúga dva the other two, the two others
    na drúgi strani (figurativno) on the other hand
    drúgi pot (drugič enkrat) some other time
    drúgi po velikosti second biggest, second largest
    eden drúgega one another, each other, mutually
    eden in drugi both (of them)
    bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
    drugi (ostali) the other
    kabina 2. razreda second-class cabin
    nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
    eno z drúgim one with the other
    nič drúgega nothing else
    biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
    to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
    imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
    za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
    biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
    to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
    vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
    napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
    pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
    igrati drúgo violino to play second fiddle
    on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
    eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
    postati drúgega mnenja to change one's mind
    potovati v 2. razredu to travel second-class
    stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
    med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
    nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
    ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
    spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks
  • drvéti to rush; to run

    drvéti z avtom v X to rush by car to X
    drvéti na postajo to rush to the station
    drvéti v gotovo smrt to rush to certain death
    drvi v pogubo he's well on the road to ruin
  • dva dve two

    po dva, po dve in pairs, by twos
    stran dve page two
    dve in pet je sedem two and five make (ali are) seven
    tako gotovo, kot je dve in dve štiri as sure as eggs is eggs
    to me je stalo dva funta in dva penija this cost me two pound, twopence
    ura je ravnokar odbila dve the clock has just struck two
    pred dvema dnevoma two days ago
    ne najdeš dveh takih, kot je on! you won't find anybody to match him!
    otrok še ni dve leti star the child is not two yet
    iti po dva in dva (v parih) to go in pairs (ali two by two)
    hoditi v gručah po dva in tri to walk in twos and threes
    za prepir sta potrebna dva it takes two to make a quarrel
  • dva (dve, dve) zwei; (oba) beide
    v dveh dneh … ipd. ➞ → deset
    dva in pol zweieinhalb
    dva tisoč zweitausend
    koncert za dva solista das Doppelkonzert
    zwei- (na dva plamena zweiflammig, na dva tedna zweiwöchentlich, v dveh vrstah zweireihig, v dveh zvezkih/knjigah zweibändig, z dvema obrazoma zweigesichtig, z dvema ročema zweihenkelig, z dvema rogljema zweizinkig, z dvema tuljavama zweizügig)
    vojna na dveh frontah der Zweifrontenkrieg
    šport med dvema ognjema der Völkerball
    po dva je zwei, zu zwei
    za dva für zwei
    razdeliti na dva dela zweiteilen
    tako gotovo, kot je dva krat dva štiri so sicher wie zwei mal zwei vier ist
    za to sta potrebna dva dazu gehören zwei
    kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
    | ➞ → oba, obadva
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • gotòv (končan) acabado, terminado, hecho, concluido ; (pripravjen) preparado, dispuesto; listo, pronto (za para) ; (siguren) seguro

    gotov zmage seguro de vencer
    za gotov denar al contado
    gotova obleka traje m hecho
    gotov sem (z delom) he terminado
    postaviti koga pred gotovo dejstvo colocar a alg ante el hecho
  • interesíran interested; having an interest (za kaj in something)

    nekdo je gotovo interesíran, da to ostane tajno someone is certainly interested in keeping it secret
  • iznajdévati (-am) | iznájti (-nájdem) imperf., perf.

    1. (izmisliti, izmišljati) trovare, inventare:
    iznajdevati izgovor trovare una scusa

    2. (ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju) inventare:
    iron. ta gotovo ne bo iznašel smodnika costui sarà buono tutt'al più a inventare l'ombrello
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • karkóli whatever; anything

    karkóli drugega anything else
    karkóli delaš,... whatever you do,...
    karkóli hočete anything you please
    karkóli se utegne zgoditi, tega ne bom storil I won't do it, whatever happens
    karkóli on prosi, bo gotovo dobil whatever he asks for, he is sure to get
  • kavboji in indijanci stalna zveza
    (otroška igra) ▸ cowboyosat és indiánosdit játszik, približek prevedkaindiánosdit játszik
    Kot otrok ste se gotovo igrali kavboje in indijance. ▸ Gyerekkorotokban biztosan játszottatok indiánosdit.
    Sopomenke: kavbojci in Indijanci, kavbojci in indijanci
  • kód adv.

    1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
    kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
    do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
    od kod si doma? di dove sei?
    pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

    2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
    gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte
  • kompromitírati to compromise

    prej ali slej te bo gotovo kompromitiral sooner or later he is bound to compromise you
    kompromitiral je svoj ugled he has compromised his reputation
    kompromitírati se to commit oneself, to compromise oneself
    ne kompromitiraj se s takimi ljudmi! do not compromise yourself (ali pogovorno don't get involved) with such people!