Franja

embaucar [c/qu] goljufati, varati

falschspielen, falsch spielen goljufati (pri igri, kartah)

fârbati -ām pog.
1. barvati: farbati kosu, uskršnja jaja; farbana jaja pirhi, pisanke
2. varati, goljufati: možeš da me farbaš, ali to neće uvijek tako biti

fiddle² [fídl] prehodni glagol & neprehodni glagol
igrati na gosli, goslati, gosti, praskati (na violini)
pogovorno lenariti, čas zapravljati, norčije uganjati (with)
ukvarjati se
sleng varati, goljufati

frauder [frode] verbe transitif, verbe intransitif goljufati, varati; obiti (zakon)

frauder l'Etat, la douane, l'impôt goljufati državo, pri carini, pri davkih, utajiti, poneveriti davke
frauder dans un examen goljufati pri izpitu
frauder sur une marchandise goljufati pri blagu

fudeln slepariti, goljufati; bei der Arbeit: slabo delati, fušati

fullear goljufati (pri igri)

gruger [grüže] verbe transitif zdrobiti (z zobmi); goljufati, prevarati, okrasti (pri trgovanju, poslih itd.); izkoriščati, izsesavati, figuré kri piti komu

humbug [hʌ́mbʌg]

1. samostalnik
sleparstvo, prevara, slepilo, slepar

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
goljufati, preslepiti, slepiti se, varati (se)

hustle² [hʌsl]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti
figurativno siliti, ščuvati koga (into k)
odvrniti koga (out of od)

2. neprehodni glagol
prerivati se, preriniti se (through skozi)
hiteti
ameriško, pogovorno prizadevno delati
ameriško, sleng goljufati, prosjačiti, pehati se za denarjem

ome on now! hustle! ne zapravljaj časa! pohiti!
to hustle s.th. through izvesti kaj

il-lūdō (in-lūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. (z dat.) ob čem igrati, — poigravati: ima videbatur talis illudere palla Tib. obigravati; occ.
a) igraje napisati: haec … inludo chartis H.
b) tako rekoč obigra(va)ti kaj s čim, igraje —, nalahko preplesti kaj s čim: inlusas (po drugih: inclusas) auro vestes V., illusa pictae vestis inania Prud.

2. (v slabem pomenu, (gr. ἐμπαίζω)) s čim ali s kom igrati se, zasmehovati, zasramovati, rogati se, norčevati se, najprej abs.: inluseras heri inter scyphos, quod dixi Ci., quae cum dīxisset in Albucium inludens Ci. zasmehujoč, ironično; potem z dat.: i. capto V., signis Romanorum per superbiam inl. T., hic non inludit auctoritati omnium? Ci.; z acc.: satis superbe illuditis me Ter., probrosis sermonibus Augustum inl. T., inl. voces Neronis T., inludens nostras artes O., virtutem verbis superbis inl. V.; pass.: ut ne plane inludamur Ci., viri boni saepe inlusi Ci.; z in z acc.: ego te pro istis dictis et factis ulciscar, ut ne impune in nos illuseris Ter.; z in z abl.: adeon videmur vobis idonei, in quibus sic illudatis? Ter.

3. occ.
a) (pre)varati, (o)goljufati, (pre)slepiti: Hannibal illusis Cretensibus ad Prusiam pervenit N., fortuna inlusit Neroni T., rebus Romanis H., inlusi pedes H. prevarane (ki se motijo v tem, da še lahko stojijo, torej = ki ne morejo več stati), multis vadimoniīs desertis, saepe inlusi ac destituti Ci.
b) objestno lotiti se česa (koga), prešerno ravnati s čim (kom), objestno spozabiti se nad kom, razbrzdano zlorabiti kaj (koga): in summa abundantia pecuniae inludere T. lahkomiselno zapravljati, frondi uri inludunt V. prešerno objedajo, Quntiliī Vari corpus inlusisse dicebatur T. je baje oskrunil; od tod evfem. = oskruniti: Suet., Lact., matri eius inlusit Caesar T., eius pueritiae inlusit (Nero) T., aetatulam alicuius Ap.

ingannare

A) v. tr. (pres. inganno)

1. varati, prevarati; goljufati

2. izneveriti, izneverjati:
ingannare le aspettative izneveriti pričakovanja

3. pren.
ingannare il tempo krajšati si čas
ingannare la fame kaj malega zaužiti
PREGOVORI: l'apparenza inganna preg. videz vara

B) ➞ ingannarsi v. rifl. (pres. mi inganno) zmotiti se, prevarati se

jew [džu:] prehodni glagol
pogovorno odirati, goljufati

to jew down (to) zbiti ceno (na)

juggle² [džʌgl]

1. neprehodni glagol
žonglirati, glumiti; poigravati se (with s, z)
goljufati, izkrivljati (resnico)

2. prehodni glagol
goljufati, slepiti, varati, prevariti, nasankati koga, opehariti koga (out of za)
speljati koga (into v)

to juggle the accounts ponarediti račune

kid³ [kid]

1. samostalnik
šala, nesmisel; goljufija

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
sleng vleči koga za nos, zafrkavati, napeljati koga (into k)
govoriti neumnosti, goljufati

no kidding resno, brez šale

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

mauscheln na tihem se dogovarjati; goljufati (pri kartah)

mogeln goljufati, varati; sich (in, durch ...) mogeln priti (v, skozi) s prevaro

neppen odirati, goljufati

nick³ [nik]

1. prehodni glagol
zarezati, urezati; spodrezati (konju rep); zadeti pravi trenutek; uganiti, pogoditi (resnico); ujeti (vlak)
britanska angleščina, sleng ujeti (tatu)
sleng ukrasti
ameriško, sleng goljufati; dobro vreči (kocko v hazardni igri)

2. neprehodni glagol
skrajšati, presekati pot (in)
skočiti v (besedo); križati se (govedo)

to nick out izrezljati