Franja

cvetličnják jardín m de flores ; (zimski) invernadero m ; invernáculo m ; estufa f

gojiti v cvetličnjaku criar en estufa

čebelariti glagol
(gojiti čebele) ▸ méhészkedik, méhet tenyésztPreden so pred desetletji začeli čebelariti s kranjsko čebelo, so redili italijansko čebelo. ▸ Mielőtt évtizedekkel ezelőtt megkezdték volna a krajnai méheket tenyészteni, olasz méheket tenyésztettek.

čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection

brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
čústvo usmiljenja a feeling of pity
svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
péti s čústvom to sing with feeling
žalil je moja čústva he hurt my feelings

drž|ati¹ (-im) prijeti

1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!

2. steber: tragen, stützen

3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se¹, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem

gàd (-áda) m

1. zool. vipera comune (Vipera aspis); ekst. vipera, serpente, serpe:
gledati se kot dva gada guardarsi in cagnesco
pren. gojiti, rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
zool. navadni gad marasso (Vipera berus)

2. pog. pren. (podjeten človek) vecchia volpe, uomo pieno di risorse

glásba (-e) f musica:
gojiti glasbo fare musica, coltivare la musica
cerkvena, klasična, ljudska glasba musica sacra, classica, popolare
lahka, zabavna glasba musica leggera
instrumentalna, vokalna glasba musica instrumentale, vocale
plesna, filmska glasba musica da ballo, da film
atonalna glasba musica atonale
elektronska glasba musica elettronica
komorna glasba musica da camera
konkretna glasba musica concreta
gled. scenska glasba musica di scena

gós (-í) f

1. zool. oca (Anser); papera:
gos čofota, gaga l'oca sguazza, schiamazza
gojiti, pitati gosi allevare, ingrassare le oche
divja gos oca selvatica (Anser)
njivska gos oca granaiola (Anser fabalis)

2. pejor. oca

im|eti¹ [é] (-am) ne imeti: nimam

1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
imeti od herhaben von
imeti pred seboj vor sich haben
imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
imeti za seboj hinter sich haben

2.
imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
| ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

3. kot glagol nepopolnega pomena:
imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
imeti ugodnosti begünstigt sein
imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

4.
imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
imeti v asortimentu trgovina: halten
(gojiti) živali: halten

5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus

kač|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija die Schlange, (tudi figurativno - človek)
morska kača Seeschlange
strupena kača die Giftschlange
kult kače der Schlangenkult
pik kače der [Schlangenbiß] Schlangenbiss
ples s kačo/kačami der Schlangentanz
podoben kači schlangenförmig
kot bi ga kača pičila wie von einer Natter gebissen
figurativno gojiti kačo na prsih eine Schlange/Natter am Busen nähren

2. figurativno (rep, vrsta, kolona) die Schlange, der Schwanz
jara kača figurativno eine Schraube ohne Ende

3.
pernata kača die Federschlange

4.
astronomija Vodna kača die Hydra

káča (-e) f

1. zool. serpente, serpe, biscia, rettile:
kača se levi il rettile muta pelle
kača se plazi, piči, sika il serpente striscia, morde, sibila
nestrupena, strupena kača serpente non velenoso, velenoso
pren. železna kača treno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gojiti, greti, rediti kačo na prsih nutrire, scaldare una serpe in seno
pren. imeti kačo v žepu essere al verde
pren. imeti jezik kot kača rep avere la battuta pronta, la lingua puntuta
pren. zadeva je kot povest o jari kači una storia che sembra non voler finire
biti strupen kot kača essere una vipera
navadna morska kača serpente di mare (Laticauda laticauda)
rogata kača vipera (Aspis cerastes)
smrtna kača vipera della morte (Acantophis antarticus)

2. pren. lunga fila

3. pejor. (hudoben, zahrbten človek) serpente, serpe; (hudobna ženska) serpe, vipera

4. zool.
morske kače idrofidi (sing. -e) (Hydrophiidae)
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

lubenica samostalnik
1. (plod) ▸ görögdinnyePovezane iztočnice: kockasta lubenica

2. Citrullus lanatus (rastlina) ▸ görögdinnye

malina samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ málna
2. ponavadi v množini (plod) ▸ málna, málnaszem
3. (o barvi) ▸ málna
4. (nagrada) ▸ Arany Málna, Arany Málna-díjFilm je prejel malino za najslabši scenarij. ▸ A film elnyerte a legrosszabb forgatókönyvért járó Arany Málnát.

mikroorganízem (-zma) m biol. microorganismo, microbo, batterio:
gojiti, uničevati mikroorganizme coltivare, distruggere i microorganismi
bolezenski mikoorganizmi batteri patogeni
živalski mikroorganizmi batteri animali

mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
branje misli intuición f del pensamiento
prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
svoboda misli libertad f de pensamiento
žalostne misli pensamientos m pl tristes
vodilna misel idea f directriz, idea dominante
osnovna misel idea fundamental
zatopljen v misli abismado en su meditación
niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
gojiti misel abrigar una idea
prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)

mŕžnja haine ženski spol , rancune ženski spol , animosité ženski spol , aversion ženski spol

iz mržnje do par haine de, par aversion pour
gojiti mržnjo do koga nourrir de la haine contre quelqu'un, avoir (ali éprouver, ressentir) de l'aversion pour quelqu'un

mŕžnja odio m (do a) , aborrecimiento m , antipatía f , aversión f

iz mržnje do por odio a
gojiti mržnjo do tener odio a

náda (-e) f knjiž. speranza, aspettativa, attesa; knjiž. speme:
gojiti, imeti nade sperare, nutrire la speranza
vzbujati nade far sperare
goljufive, prazne nade speranze ingannevoli
velike nade grandi speranze, grandi aspettative

nágnjenje (-a) n

1. inclinazione, tendenza, disposizione; penchant; vocazione:
nagnjenje za študij inclinazione allo studio
nagnjenje k politiziranju politicismo
gojiti nagnjenje do česa avere un penchant per qcs.

2. affetto; benevolenza

noj samostalnik
(ptica) ▸ strucc