Franja

brûndati -ām
1. godrnjati: muči, babo, stisni jezičinu pod nepce pa ne brundaj
2. dromljati: topovi brundaju kao bumbari
3. brundati: medvjed brunda

bubbolare v. intr. (pres. bubbolo)

1. bobneti, hrumeti, šumeti

2. ekst. godrnjati

3. drgetati, tresti se:
bubbolare di freddo, di paura drgetati od mraza, od strahu

chacarrear godrnjati; renčati

chistar črhniti, ziniti; godrnjati

nadie chistó nihče ni črhnil besede
sin chistar (ni mistar) čisto tiho

complain [kəmpléin] neprehodni glagol (about, of; to)
pritoževati se; nergati, godrnjati

croak¹ [króuk]

1. neprehodni glagol
krakati; regljati, kvakati; godrnjati, nergati
pogovorno umreti

2. prehodni glagol
figurativno napovedovati nesrečo
sleng ubiti

čàntrati -ām godrnjati: čantrati svađalačkim glasom

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

gàgričiti -īm
I.
1. skopariti
2. godrnjati: stalno gagričiti
II. gagričiti se črvaveti, postajati piškav: meso se počelo gagričiti

gēmere

A) v. intr. (pres. gēmo)

1. ječati, stokati (tudi pren.):
il popolo geme sotto il dominio straniero ljudstvo ječi pod tujim jarmom

2. škripati, ječati:
il palco gemeva sotto il peso eccessivo tribuna je škripala pod preveliko težo
fare gemere i torchi tiskati; šalj. tiskati slabo napisana dela

3. hrumeti, bučati (morje)

4. godrnjati

5. gruliti (golob)

6. kapljati, curljati, pronicati (tudi pren.):
la ferita ha gemuto a lungo rana je dolgo krvavela
la luce geme da uno spiraglio pren. svetloba pronica skozi špranjo

B) v. tr. izločati:
la ferita gemeva sangue iz rane je tekla kri

glump [glʌmp] narečno

1. neprehodni glagol
biti čemeren, nataknjen, godrnjati

2. samostalnik
sitnež, -nica, godrnjavec, -vka
množina godrnjanje

gnarl [na:l]

1. neprehodni glagol
renčati, godrnjati

2. samostalnik
grča, izrastek

gracchiare v. intr. (pres. gracchio)

1. krakati

2. krakati, vreščati, godrnjati:
gracchiare al vento vreščati tjavdan

grincher [-še] verbe intransitif godrnjati, kruliti; populaire krasti

grîntati -ām dial. godrnjati, sitnariti: tako mu po cio dan grinta

gripe¹ [graip]

1. prehodni glagol
zgrabiti, prijeti, stisniti; seči po čem; mučiti, boleti, ščipati, zavijati
ameriško, pogovorno gnjaviti, jeziti, žalostiti
mornarica privezati, pritrditi

2. neprehodni glagol
lotiti se
ameriško, pogovorno godrnjati, pritoževati se; upirati se; izsiliti pozornost poslušalcev
navtika ujeti vetrno stran; imeti črevesne krče

grogner [grɔnje] verbe intransitif kruliti (o prašiču); godrnjati, nezadovoljno mrmrati

grogner après quelqu'un, contre quelqu'un godrnjati proti komu, zabavljati

grommeler [grɔmle] verbe transitif, verbe intransitif mrmrati med zobmi, godrnjati

gronder [grɔ̃de] verbe intransitif renčati; brundati (medved); godrnjati; bobneti; zabavljati, groziti; verbe transitif ozmerjati, grajati, (po)karati

le tonnerre gronde grom bobni
le conflit gronde konflikt grozi

grouch [grauč] ameriško

1. samostalnik
godrnjanje; godrnjač

2. neprehodni glagol
godrnjati