Franja

efflanquer [-ke] verbe transitif izmozgati, sušiti; glodati (bolezen) (quelqu'un koga)

éroder [erɔde] verbe transitif ob-, iz-, raz-jedati; glodati; erodirati; odplavljati

cet acide érode un métal ta kislina razjeda kovino
l'eau érode le lit des rivières voda izjeda rečno strugo

fret¹ [fret]

1. prehodni glagol
odrgniti, ostružiti, obrabiti
figurativno razjedati; vznemiriti, razjeziti
arhaično, poetično glodati, žvečiti, razjedati; jariti (vodo)

2. neprehodni glagol
razburjati, mučiti se, besneti, gristi se

to fret into s.th. z vnemo se česa lotiti
figurativno to fret away razjedati
to fret and fume besneti, rohneti
pogovorno to fret the (ali one's) gizzard razburjati se

glȁbati -ām dial. glodati: glabati kosti

glȍckati -ām
I. glodati
II. glockati se gristi se: konji se glockaju

gnaw [nɔ:]

1. prehodni glagol
(o)glodati, naglodati, preglodati; razjedati, gristi
figurativno mučiti

2. neprehodni glagol
glodati, gristi (at, upon, into)
figurativno zagristi se

to gnaw away (ali off) odglodati, izglodati, odgristi

grúditi -im
I. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha; lakota me grudi
gladan sam; vest ga grudi
osjeća (-seć-) se krivim
II. gruditi se
1. padati, klecati: gruditi se pod bremenom
2. gomilati se, skupljati se: grudijo se črni oblaki

hr̀dati hȑdām dial.
1. biti, tolči
2. glodati: stoka je hrdala stabla

knabbern grizljati; Mäuse usw.: glodati; an einer Sache zu knabbern haben imeti opravka/težave z

limare v. tr. (pres. limo)

1. piliti, izpiliti

2. glodati; utruditi, utrujati

3. pren. izpiliti, izbrusiti

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

mordiller [-dije] verbe transitif gristi, obgristi, glodati

mordiscar [c/qu] (ob)gristi, glodati; grajati

mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

se faire mordre pustiti se ujeti
s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
(sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize

nagen glodati; Borkenkäfer: dolbsti, izdolbsti; Medizin razjedati; figurativ žreti

obírati -am
I.
1. brati, obirati, trgati: obirati češnje, hmelj, s strojem, z roko
2. brstiti: koze obirajo grmovje
3. biskati, trijebiti (tre-), čistiti: obirati uši
trijebiti se od vašiju
4. vivati se: kure se obirajo
5. glodati: najraje obira kosti
6. pri kartanju obirati soigralce guliti učesnike u igri kartama, dizati učesnicima novac
7. panjkati, opadati, ogovarati: za hrbtom obirati prijatelje
II. obirati se skanjivati se, oklijevati (-kle-), tromo raditi: pojdi brž, kaj se obiraš; obirati se pri delu

ob-rōdō -ere (ob in rōdere) (o)glodati, obglodati, objesti (objedati); večinoma pren.: vermis te semper obrodit Ambr., sacrilego morsu pretiosum fidei velamen obrodunt Ambr., frequenter obrodi a maledicis obtrectatoribus Ambr., haec sunt argumentationis ossa, quae obroditis Tert., ut, quod obrodat, sit Pl.

oglodávati -am glodati

outrager [utraže] verbe transitif razžaliti, zasramovati, (o)psovati; oskruniti (žensko); pregrešiti se zoper, prekršiti; norčevati se iz; poétique glodati, izpodjedati (o času)

outrager quelqu'un par ses remarques (raz)žaliti koga s svojimi opazkami
prendre un air outragé postati užaljen

per-edō¹ -ere -ēdī -ēsum (per in edere) (po)jesti, pojedati: apibus cibum Pl. fr. ap. Prisc., quinque panes et gemellos pisces Prud.; metaf. razjesti (razjedati), (ob)glodati, (z)gristi, (z)gruditi: languoribus peresus Cat., longa dies molli saxa peredit aquā Tib., ignis Aetnam peredit H., lacrimae peredēre umore exsangues genas Poeta ap. Ci., quos durus amor crudeli tabe perēdit V., vellera morbo inluvieque peresa V.