-
stepski gad moški spol živalstvo, zoologija die Spitzkopfotter
-
zemeljski gad moški spol živalstvo, zoologija Atractaspis: die Erdotter, Erdviper
-
adder1 [ǽdə] samostalnik
zoologija gad, modras
flying adder kačji pastir
-
asp2 [æsp] samostalnik
zoologija lefa ali rogata kača
poetično gad
-
áspide, áspid moški spol (egiptovski) gad
-
aspis -idis, acc. sg. -idem, pesn. -ida, acc. pl. -idas, f, pri Prud. m (gr. ἀσπίς ščit) kača ščitarka, gad: aspidem occulte latere uspiam Ci., aspide ad corpus admotā vitā est privatus Ci.; pren.: aspis a vipera mutuatur venenum Tert. — Kot nom. propr. Aspis -idis, f Aspida,
a) predgorje in mesto vzhodno od Kartagine, pozneje polat. Clupea: Sil.
b) otok ob likijski obali: Plin.
c) otok nasproti predgorja Spireja: Plin.
-
culebra ženski spol kača, gad; hudobna ženska; objestno dejanje; nenaden hrup
culebra de agua belouška
culebra de anteojos naočarka
culebra de cascabel klopotača
culebra ciega slepec (kača)
hacer culebra zvijati se (kot kača)
-
drago m (pl. -ghi)
1. zmaj:
drago volante igre leteči zmaj
2. zool.
drago volante leteči zmaj (Draco volans)
3. pog. žarg. gad
-
gnída ž
1. gnjida: lasišče polno gnid
2. ništarija, đubre, gad, čovjek (-vek) slaboga karaktera
-
gnusôba ž gnusoba, gnusnost, gad: ne druži se s to -o!
-
golázen -zni ž gad, gamad: stenice in druga golazen
-
hrìdōvka ž zool. gad, Vipera berus
-
káča -e ž., змія́ -ї́ ж., змій -я ч., гад -а ч.
-
Kreuzotter, die, Tierkunde gad, navadni gad
-
krùgatica ž ljudsko gad, Vipera ammodytes: zmija krugatica
-
Kupfernatter, die, Tierkunde Coronella: navadna smokulja; Vipera: gad
-
Kupferschlange, die, Tierkunde gad
-
mrčés m
1. gamad: prašek proti -u; uničevati mrčes; obirati mrčes iz obleke
2. žgadija, gad: tatinski mrčes
-
natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)
I.
1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.
2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.
3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —
II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.
-
nesnága ž
1. nečistoća, prljavština: svet je poln -e
2. pogan, gad, đubre, nevaljalac: zapodi to -o iz hiše