Franja

Zadetki iskanja

  • repugn [ripjú:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
    upirati se, boriti se (against proti)
    biti odvraten, zoprn, gabiti se, odbijati, presedati
  • taedet -ēre, taeduit, taesum est (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; sodobna etim. stroka je vse razlage (sor. z lit. tingùs len, tingéti, lat. taeter, gr. σικχός mrzek, izbirčen, σικχαίνω mrzi me) postavila pod vprašaj)

    1. impers. z inf. gnusiti se, presedati komu kaj: taedet eadem audire Ter., taedet pelagi perferre laborem V., Dido mortem orat, taedet caeli convexa tueri V.; z acc. personae in gen. rei gabiti se komu kaj, imeti kdo odpor do česa, (za)gnusiti se komu kaj, (pri)studiti se komu kaj, (pri)skutiti se komu kaj, mrzeti komu kaj, presedati komu kaj, upreti (upirati) se komu kaj, naveličati se česa: iam omnium (sc. meretricum) taedebat (sc. illum) Ter., taedet (sc. me) sermonis tui Pl., me convivi sermonisque taesumst Pl., dum me civitatis morum piget taedetque S., cuius imperii exercitum taedere L., quos libidinis neque pudeat neque taedeat Ci.; tudi samo: taedet ipsum Pompeium Ci. ep.

    2. osebno v istih pomenih: coepi taedere captivitatis Hier., quae taeduit animam Lact.
  • zgršćívati se zgr̀šćujēm se gabiti se
  • брезгать čutiti odpor, gabiti se; (pren.) podcenjevati, omalovaževati;
    он брезгает обедом obed se mu gabi;
    не брезгайте моим подарком naj se vam moje darilo ne zdi za malo
  • per-taedet -ēre -taesum est (stlat. pertīsum est) (per in taedere) zelo naveličati se česa, zelo naveličan biti česa, zelo (za)gnusiti se, zelo (za)gabiti se, zelo (pri)studiti se, zelo presesti (presedati), zelo zoprn(o) posta(ja)ti, omrzniti, zamrzeti, mrzeti komu kaj; z gen. rei in acc. personae: Cl., vos iniuriae pertaesum est S. fr., numquam suscepti negotii eum pertaesum est N.; acc. personae je treba v mislih dostaviti: pertaesum est magni incepti V., thalami (sc. me) V., levitatis (sc. me) Ci., Asiae (sc. vos) Cu., matrimonii pertaedebat (sc. eum) Gell.; z dat. personae: mihi erat pertaesum huius professionis Fl., sibi pertaesas esse vaniloquentias Iul. Val. Od tod adj. pt. pf. pertaesus 3 zelo sit, presit, naveličan česa: lentitudinis T., ignaviam suam Suet., semet ipse pertaesus Suet.
  • aborrire

    A) v. tr. (pres. aborrisco, abōrro) čutiti odpor, sovražiti, mrziti:
    la natura aborrisce il vuoto narava ne prenese praznine

    B) v. intr.
    aborrire da qcs. upirati se, gnusiti se, gabiti se:
    aborro dal sangue kri se mi upira
  • affadir [afadir] verbe transitif napraviti brezokusno, priskutno, zoprno; priskutiti

    s'affadir postati brezokusen, priskuten, dolgočasen
    affadir le cœur gabiti se, gnusiti se
  • asco moški spol stud, gnus, slabost; nevolja, odpor; strah, bojazen

    es un asco, da asco človeku se gnusi
    tomar asco a a/c zagnusiti se, gabiti se
    ¡qué asco! fej!
    hacer ascos (pre)sramežljivega se delati
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • gábiti to disgust, to sicken, to turn someone's stomach; to nauseate

    gábiti se to disgust, to be disgusted (with); to cause disgust; to nauseate; to get sick (of), to be sickened (at)
    kruh se nam nikoli ne gabi bread never turns the stomach
    koštrunovina se mi gabi I loathe mutton
    njegovo vedenje se mi gabi his behaviour disgusts me
    to se mi gabi that makes me feel sick, I loathe it, it sickens me
  • grausen občutiti grozo (es graust X vor X občuti grozo pred/zaradi), sich vor... grausen koga je groza pred; gabiti se(komu)
  • gravža|ti se (-m se) komu: (jemanden) ankotzen (X se mi gravža X kotzt mich an)
    to se vragu gravža das ist eine Affenschande
    | ➞ → gabiti se, ➞ → gnusiti se
  • inspirer [-re] verbe transitif vdihniti, vdihavati; figuré navdihniti, navdati z, dati pobudo, spodbuditi, povzročiti

    inspirer des soupçons zbujati sum
    inspirer de l'air vdihavati zrak
    inspirer le respect, de la haine zbujati spoštovanje, sovraštvo
    inspirer une bonne action spodbuditi k dobremu delu
    la Muse inspire les poètes Muza navdihuje pesnike
    inspirer confiance zbujati zaupanje
    inspirer du dégoût zbujati stud, gabiti se
    sa santé inspire de l'inquiétude à son médecin njegovo zdravje navdaja zdravnika z zaskrbljenostjo
    s'inspirer de pustiti si vplivati od, dobi(va)ti pobudo od, inspiracijo od, vzeti si za vzgled (de quelqu'un, de quelque chose koga, kaj)
    l'amour lui a inspiré ces vers ljubezen mu je navdihnila te stihe
  • soulever [sulve] verbe transitif dvigniti; razburiti, ogorčiti, spuntati, nahujskati, (na)ščuvati; populaire ukrasti, zmakniti, »suniti«

    se soulever dvigniti se, vzravnati se; upreti se
    soulever des difficultés povzročiti, sprožiti težave
    soulever une question, un débat sprožiti vprašanje, debato
    soulever une tempête de protestations povzročiti, sprožiti vihar protestov
    soulever le cœur (za)gabiti se
    soulever les vagues, la poussière dvigniti valove, prah
    soulever le peuple naščuvati ljudstvo k uporu
    on m'a soulevé mon portefeuille ukradli so mi listnico
    se soulever de sa chaise dvigniti se s stola
    le pays s'est soulevé dežela se je uprla