Franja

buisson [bɥisɔ̃] masculin grm; grmovje, hosta; nizko sadno drevje; v obliki piramide aranžirana jed

buisson ardent (botanique) vrsta gloga
battre les buissons goniti divjad, figuré iskati
faire, trouver buisson creux (figuré) najti gnezdo prazno; ne najti, kar smo iskali
se sauver à travers les buissons (figuré) iskati izgovore, izvijati se

Busch, der, (-/e/s, Büsche) grm, (Gebüsch) grmičevje, hosta, grmovje; (Tropenwald) bush; (Strauß) šop, šopek; sich in die Büsche schlagen izginiti; auf den Busch klopfen sondirati teren

bush¹ [buš] samostalnik
grm, grmovje, goščava, divja pustinja; lisičji rep; gosti lasje; šop (las)

to beat about the bush hoditi kakor mačka okoli vrele kaše
good wine needs no bush dobro blago se samo hvali
to take to the bush začeti se klatiti, postati razbojnik

cēspite m

1. knjižno grm

2. pren. vir dohodka

cespuglio m (pl. -gli)

1. grm

2. pren. čop, šop las

cesto² m šop, grm

fratta f

1. goščava, gošča:
andare, essere per le fratte pren. biti v hudih denarnih škripcih

2. nareč. živa meja, grm

frutex [frú:teks] samostalnik
grm

frutex -icis, m (f le pri M.)

1.
a) grm, v pl. grmovje, grmičje: Varr., Lucr., Col., Plin., Petr., sine fronde frutex O., densi frutices O., his genus omne silvarum fruticumque viret V.; pren.: apostolici seminis frutices Tert. Sg. kolekt.: texit ora frutex O. vejevje, leo contexit asinum frutice Ph. s šibjem.
b) konec (drevesnega) debla, deblo: quercus ramos a frutice dedit Suet.

2. kot psovka štor = tepec: Pl., Ap.

frutice m bot. grm

frútice moški spol grm, steblika

Gehölz, das, (-/e/s, -e) hosta, goščava; Agronomie und Gartenbau drevo, grm, Gehölze, pl , drevnine

gist [džist] samostalnik
glavna točka, jedro, bistvo
pogovorno grm, v katerem tiči zajec

gȑmēn -ena m grm: uvući se u grmen; izaći iz -a

gùšljāk -áka m
1. goščava: pobjeći u gušljak; takav se tu gušljak načini, da čoveka kad se tu uvuče, sunce ne greje, kiša ne moči
2. grm

Holzgewächs, das, drevo, grm; Holzgewächse, pl , drevnine

lēstra f grm (na močvirnatih zemljiščih)

mata ženski spol grm(ovje), goščava; steblo; gozdni (drevesni) nasad

mata de pelo šop las
a salto de mata nenadoma, nepričakovano

shrub² [šrʌb] samostalnik
botanika grm, grmičje, grmičast kraj
ameriško, narečno jagodnik

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.