svirùkati -ām, svirùcati -ām, svirùckati -ām ekspr. po malem igrati, gosti, muzicirati: izišao ban pa gleda u polju, a kad tamo, momak sviruka, a zecovi pasu
tībīcinō -āre (-āvī) -ātum (tībīcen)
1. igrati na flavto, piskati, svirati, gosti: αὐλούμενοι, hoc est tibicinantes Fulg.
2. podpirati: Tert.
tress [tres]
1. samostalnik
koder, kodrček, kita (las)
množina kite las; gosti, kodrasti lasje
2. prehodni glagol
(s)plesti v kite (lase)
vŕčati vŕčīm
1. gosti, presti: mačak vrči
2. renčati: pas, vuk vrči
3. brneti: žena prede, vrči vreteno
4. režati, renčati na koga: počeo je vrčati na ženu; brat na brata vrči
vŕkati vr̂čem, vr̂kām
1. presti, gosti: mačka vrče kad prede
2. prhati: kapetanov konj vrče i bijesno trese grivom
3. godrnjati, negodovati: ovaj nešto vrče na mene, nešto mu nije pravo
4. ščuvati: ti si vrkao seljake i male plemiće na gospodu
5. frkati, zvijati: cipelar vrče dretvu
6. smukati: vrkati lišće sa grane
vr̀ndati -ām
1. grobo presti, presti, presti na veliko vreteno
2. brenčati: pčela, zatvorena muha vrnda
3. klepetati
4. brkljati: vrndaš po sobi kao medvjed po gajbi
5. gosti, presti: mačka vrnda
wool1 [wul]
1. samostalnik
volna; volnena nit; volneno tkanje; volnena tkanina (halja, obleka); (surov) bombaž; rastlinska volna; kratko volneno blago ali dlaka; volnati, gosti, kodrasti lasje; volni podobna snov
a ball of wool klobčič volne
combing-wool česana volna
Berlin wool volna za pletenje
natural wool surova volna
dyed in the wool barvano pred prejo ali tkanjem
much cry and little wool mnogo hrupa za nič
to go for wool and come home shorn poditi zajca, a prepoditi lisico
to keep one's wool ne se razburjati
to lose one's wool razjeziti se
to pull the wool over s.o.'s eyes prevarati, speljati na led, (o)goljufati koga
2. pridevnik
volnen; volnat
wool ball veterina kepa volne (v ovčjem želodcu)
wool clip ekonomija letni donos volne
wool comb tehnično greben gradaše
wool combing gradašanje, česanje volne
wool hall britanska angleščina tržišče, borza za volno
bush1 [buš] samostalnik
grm, grmovje, goščava, divja pustinja; lisičji rep; gosti lasje; šop (las)
to beat about the bush hoditi kakor mačka okoli vrele kaše
good wine needs no bush dobro blago se samo hvali
to take to the bush začeti se klatiti, postati razbojnik
cremor -ōris, m iz rastl. snovi pridobljen gosti sok, sluz, juha: Pl., Ca., Cels., hordea quem faciunt cremorem O. ječmenovo juho.
crinière [krinjɛr] féminin griva; okrasek iz žime na čeladah; familier gosti lasje; poétique rep (pri kometu)
crinière de lion levja griva
cuckoo3 [kúku:] neprehodni glagol & prehodni glagol
kukati; monotono ponavljati, zmerom isto gosti
drlíkati dr̀līčēm delati cigu migu, slabo gosti: iskupe svirače, pa ona ciganština po cele noći škripi i drliče
dȑnjkati -ām slabš.
1. klerrcpati, slabo igrati, slabo gosti
2. klepetati, gobezdati: on se brani da ne drnjka nego da govori istinu
fleece1 [fli:s] samostalnik
runo; nastrižena volna (iz ene ovce)
figurativno gosti lasje, "griva"; ovčica (oblak)
fogger [fɔ́gə] samostalnik
železnica signal v gosti megli
Obstdicksaft, der, gosti sadni sok
passerēlla f
1. brv
2. železn. prehod (čez progo)
3. revijska brv; ekst. ugledni gosti (na svečanostih)
philitia -ōrum, n (gr. φιλίτια) „prijateljska gostija“, „prijateljske gostí“, skupni javni obedi Spartancev: Ci.
rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)
1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.
2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.
3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.
4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.
Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.
salmi(s) [sǽlmi] samostalnik
paprikaš (zlasti iz divjačine, ptic); divjačina ali perutnina v gosti omaki