Franja

omlátiti to thresh

omlačen threshed; figurativno hackneyed
omlačena fraza hackneyed phrase
omlačena šala a stale joke

praz|en (-na, -no)

1. leer; (izpraznjen) ausgeleert, tehnika evakuiert; stavba, stanovanje: [leerstehend] leer stehend, [freistehend] frei stehend; (brezzračen) luftleer; (brezvsebinski) inhaltslos, inhaltsleer; -leer (miselno gedankenleer); Leer- (kilometer der Leerkilometer, prostor der Leerraum, teža prazega vozila das Leergewicht, posode množina das Leergut, vožnja die Leerfahrt)
na prazen želodec mit leerem Magen
pust in prazen wüst und leer
pred prazno dvorano/cerkvijo vor leeren Stühlen/Bänken
biti prazen leer sein, stavba: leer stehen

2. govor: [nichtssagend] nichts sagend; razmišljanja ipd.: (brezploden) müßig, eitel; oči: blicklos; fara, funkcija: (nezaseden) verwaist; mesto, kraj: menschenlos; (plehek) okus, občutek, življenje: schal

3.
prazna fraza die Leerformel, die Worthülse
prazna figa das Windei
prazna guma ein Platter, der Plattfuß
prazna srečka die Niete
prazna vrstica die Blindzeile

premláčen (tepèn) beaten black and blue; hackneyed

premláčna fraza hackneyed phrase, well-worn phrase

premléti to grind (up)

premléta fraza a hackneyed phrase
premléta stvar an old story

prepozicional|en (-na, -no) präpositional, Präpositional- (fraza die Präpositionalphrase, objekt das Präpositionalobjekt); ➞ → predložni

púhel empty, hollow, shallow; spongy; figurativno worthless, vapid

púhla glava an empty-headed fellow, pogovorno dimwit
púhla fraza hollow phrase

subjektn|i [é] (-a, -o)

1. Subjekt- (sklon der Subjektkasus, odvisnik der Subjektsatz)

2. Subjekts- (akuzativ der Subjektsakkusativ, genitiv der Subjektsgenitiv, nominativ der Subjektsnominativ, infinitiv der Subjektsinfinitiv, predikativ das Subjektsprädikativ, grupa/fraza die Subjektsgruppe, Subjektsphrase)

verbal|en (-na, -no) verbal; Verbal- (definicija die Verbaldefinition, fraza die Verbalphrase, inspiracija die Verbalinspiration, nota die Verbalnote)
verbalni protest der Lippenprotest

značílen (-lna -o) adj.

1. caratteristico, tipico, tipo; peculiare; inconfondibile, indicativo; pren. emblematico, publ. targato:
značilne poteze tratti caratteristici
značilen glas voce inconfondibile
značilen simptom sintomo idicativo
za Italijo značilna moda una moda targata Italia
stavba, značilna za secesijo un edificio di tipico stile secessione

2. mat. caratteristico:
teh. značilna krivulja curva caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta značilna številka prefisso
petr. značilna rudnina minerale caratteristico, fossile guida, fossile caratteristico
lingv. značilna fraza tournure
med. značilna znamenja bolezni stigmate
lingv. iron. značilen za levičarsko latovščino sinistrese

zvez|a⁷ [é] ženski spol (-e …) (fraza) die Verbindung (stalna stehende Verbindung), die Phrase (predložna Präpositionalphrase), die Fügung