Franja

philosophus 3 (tuj. φιλόσοφος „ljubitelj modrosti“)

1. filozofski, modroslovski: sententia Pac. ap. Gell., physicus Lab. fr., tractatus, verbum Macr., philosophae (po nekaterih rokopisih philosophiae) scriptiones Ci.; adv. philosophē: Ci.

2. subst.
a) philosophus -ī, m filozof, modroslovec: Pl., Ter., Varr., N., Sen. ph. idr., Pythagoras dixit artem se scire nullam, sed esse philosophum Ci.
b) philosopha -ae, f filozofinja, modroslovka: ea villa tamquam philosopha videtur esse Ci. ep.

sapiō -ere -iī (indoev. kor. *sāp-, *săp okus imeti, dišati, opaziti, zazna(va)ti; prim. osk. sipus = sciens, stvnem. int-sebjan opaziti (opažati) (z okusom), intseffen uvide(va)ti, lat. sapiēns, sapor)

1. (o rečeh, ki se jedo ali pijejo)
a) okus imeti, poseb. dober okus imeti, biti okusen: pectore tantum et cervice sapit (anas) MART., hic scarus visceribus bonus est, cetera vile sapit MART. je slabega okusa, oleum male sapiet CA., optime sapere AP., iucundissime sapere COL., scio occisam sapere plus multo suem PL., nil rhombus, nil damma sapit IUV.; z acc. (po čem): mella herbam sapiunt PLIN., quis saperet ipsum mare SEN. PH., quaesivit, quidnam saperet simius PH., caro ursina ipsum aprum sapiebat PETR., anas plebeium sapit PETR. ima slab okus.
b) (z acc.) dišati (po čem): crocum CI., PLIN. (o mazilu), istic servus quid sapit? hircum ab alis PL.; pren.: cum sapimus patruos PERS. smo stricem podobni = smo taki karalci kakor strici.

2. (o uživajočih) okus imeti = okus (ob)čutiti, okušati (v besedni igri s pomenom pod 3.): nec sequitur, ut, cui cor sapiat, ei non sapiat palatus CI.

3. metaf. biti moder, biti razumen, biti pameten, biti preudaren, biti sprevideven (sprevidevajoč), biti premišljen, biti trezen: O., C., LUCR., LACT. idr., qui ipse sibi sapiens prodesse non quit, nequiquam sapit ENN. FR., foris (= aliis) sapere TER., sapere pleno pectore PL., sapienter sapit PL. zelo zvit (prekanjen) je, haud stulte sapis TER. nisi neumen, nimaš slame v glavi, sapere eum plus quam ceteros arbitrantur CI., cui cor sapiat CI. (gl. zgoraj pod 2.), sapere est abiectis utile nugis H., quamvis et voce paternā fingeris ad rectum et per te sapis H.; z ad: ad suam rem sapit PL., ad omnia sapimus TER.; occ. (z acc.) ume(va)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, doje(ma)ti: nullam rem sapis PL., recte ego meam rem sapio PL., qui semitam non sapiunt ENN. AP. CI. ne poznati, recta sapere CI. EP. pametno misliti, quantum ego sapio PLIN. IUN., si quid sapis PR., nihil sapere CI. biti bedak (neumnež, tepec); naspr.: quoi pectus sapit PL. mož umne glave in dobrega srca, nil parvum sapere H. ne razumeti (ne imeti prav nič posluha) za malenkostne reči. – Od tod adj. pt. pr. sapiēns -entis, adv. sapienter

1. moder, razumen, pameten, uvideven, preudaren, sprevideven, previden, trezen, razboren, razborit, premišljen, inteligenten (naspr. brūtus, demens, stultus): PL., COL., Q. idr., rex aequus ac sapiens CI., vir bonus et sapiens H., puella O., servus non paulo sapientior H., quis sapientior ad coniecturam rerum futurarum? CI., sapientissimum dicunt eum, qui, quod opus sit, ipsi veniat in mentem CI., Cyrus ille Perses iustissimus fuit sapientissimusque rex CI, sapienter dicere TER., sapienter facere CI., sapienter temporibus uti N. preudarno, nemo est, qui tibi sapientius suadere possit te ipso CI. EP., aliquid probavisse maxime et retinuisse sapientissime CI.; z gen.: sapiens rerum humanarum GELL., eligendae mortis AUG.; o živalih, drevesih in abstr.: sapiens bestia PL., animalia sapientiora PLIN., morus, quae novissima urbanarum germinat nec nisi exacto frigore, ob id dicta sapientissima arborum PLIN. (o murvi), sapientia verba TER., animi magnitudo, vox CI., excusatio CI. EP., consilium O., vita N., sapientior aetas O., sapiens facundia GELL., factum VAL. MAX. Subst. sapiēns -entis, m modrec, razumnež, pámetnik, razumnik, preudarnež, izobraženec, inteligent: dictum sapienti sat PL., TER. idr., sapientumne (sc. causā)? ... An stultorum? CI., insani sapiens nomen ferat H., sapiens ex bruto numquam potest oriri LACT. Kot priimek učenih pravnikov, npr. Marka Katona, Gaja Fabricija, Man(l)ija Kurija idr.: CI.

2. moder (= gr. σοφός, moder in prizadeven pri spoznavanju tega, kaj je dobro in prav in kako je treba stvari prav izvrševati; prudens = posvetno razumen, poln življenjske modrosti in življenjskih izkušenj, tj. ki zna za vsako stvar poiskati in si pridobiti ustrezna sredstva), kot subst. m modrec, modrijan, filozof: insipienter factum sapienter ferre PL. ali dolorem sapienter ferre GELL. mirno (ravnodušno) kakor modrijan, neque turpis mors forti viro potest accidere nec misera sapienti CI., doctrina sapientum LUCR., septem sapientes Q., VAL. MAX., LACT. sedmerica (grških) modrih (modrijanov), Pittacus ille, qui in septem sapientum numero est habitus N., septem, quos Graeci sapientes nominaverunt CI., septem fuisse dicuntur uno tempore, qui sapientes et haberentur et vocarentur CI.; iron.: Stertinius, sapientum octavus H.

3. (kot subst. m) uživač, poslasten človek, poslastnik: qui utuntur vino veteres sapientes PL., leporis sapiens sectabitur armos H.

Opomba: Pf. in iz njega izpeljane obl.: sapīstī: MART.; sapīsset: PL.; sapīvī: NOV. AP. PRISC.; sapuī: ECCL.; prim.: „sapio“ tam „sapui“ vel „sapii“ quam „sapivi“ PRISC. – Sapiēns v abl. sg. kot adj. -ī in -e, kot subst. -e, v gen. pl. kot adj. -ium, kot subst. -um.

Thalēs, gen. Thalētis in Thalis, acc. -lētem (-lēta: Serv.), -lēn in -lem, abl. -lēte in -le (Θάλης, gen. Θάλητος in Θαλῆς, gen. Θαλοῦ) Táles (Talét), filozof naravoslovec iz Mileta, utemeljitelj jonske filozofske šole; prištevali so ga med sedmerico modrih: Pl., Varr., Ci., Sen. ph., Iuv., Ap. idr.; apel.= filozof, modrijan: salve, Thales Pl.

thinker [ɵínkə] samostalnik
mislec, filozof

a deep thinker globok mislec

философ m filozof

філо́соф -а ч., filozóf -a m.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

Naturphilosoph, der, filozof narave

peripatetic [peripətétik]

1. pridevnik (peripatetically prislov)
peripatetičen, aristotelski; ki hodi okrog
figurativno dolgovezen

2. samostalnik
filozof Aristotelove šole
šaljivo (trgovski) potnik

philosophist [filɔ́səfist] samostalnik
lažen filozof, sofist

physicus 3 (gr. φυσικός)

I. naraven, priroden, naravosloven, prirodosloven, fizičen, fizikalen: ratio Ci., quiddam physicum Ci. nekaj naravoslovnega (fizikalnega), nekaj iz naravoslovja (fizike); subst.

1. physicus -ī, m
a) naravoslovec, prirodoslovec, fizik, filozof naravoslovec: Ci., Varr., Mel.
b) zdravnik: Hier., Th. Prisc.

2. physice -es, acc. -ēn, f (gr. φυσική) naravoslovje, prirodoslovje, fizika: Varr.

3. physica -ae, f (gr. φυσική) naravoslovje, prirodoslovje, fizika: Ci.

4. physica -ōrum, n naravoslovje, prirodoslovje, fizika: physicorum ignarus Ci., in physicis tria prima Aus.; adv. physicē po naravoslovsko (prirodoslovsko): dicere Ci. —

II. naravi primeren (ugoden): remedium Veg. = subst. physicum -ī, n (sc. remedium): Veg.

Opomba: Sid. meri phȳsicus.

scholastic [skɔlǽstik]

1. samostalnik
sholastik, srednjeveški krščanski filozof; šolnik; pedant

2. pridevnik (scholastically prislov)
filozofija sholastičen
figurativno pedanten, formalen; učen, akademski; šolski, učiteljski

scholastic education akademska izobrazba
scholastic profession učiteljski poklic
the scholastic year šolsko leto

settecentista

A) m, f (m pl. -ti) lit., umet.

1. pisatelj, filozof osemnajstega stoletja

2. pisatelj, filozof italijanskega settecenta; settecentist

3. strokovnjak za settecento

B) agg. (m pl. -ti)

1. ki se nanaša na osemnajsto stoletje

2. lit., umet. ki se nanaša na settecento

Stōicus 3, adv. -ē (Στωϊκός) stóiški = sodeč k filozofski šoli, ki jo je v Atenah ustanovil Zenon v pokritem stebrišču, imenovanem στοὰ ποικίλη: Iuv., Mart., Gell., Vulg. idr., schola Ci. ep., libelli H., secta, sententia, deus Sen. ph., Stoicā linguā loqui Sen. ph., Stoicum est „nullum esse pilum … “ Ci. stoiško načelo (učno pravilo) je, Stoice dicere Ci., agit mecum … Stoice Cato Ci. kakor stoik. Od tod subst.
a) Stōicus -ī, m stóik, stóiški filozof (modrijan): Ci., H.; v pl. Stōicī -ōrum, m: Ci. idr.
b) Stōica -ōrum, n stóiška filozofija, stóiško modroslovje, stóiški nauk, stoicizem: Ci.
c) Stōica -ae, f (sc. secta) stóiška ločina (sekta): Porph.

Aeschinēs -is, tudi -ī, acc. -ēn in -em, m (Αἰσχίνης) Ajshin, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. slavni atiški govornik in Demostenov nasprotnik (živel od l. 389 do 314): Ci., Q., Iul. Val.

2. atenski filozof, Sokratov učenec: Ci., Q.

3. Neapeljčan, Karneadov učenec, učitelj nove akademije v Atenah: Ci.

4. Miletčan, govornik azijanskega stila, Ciceronov sodobnik: Ci.

5. atenski zdravnik: Plin.

Agathoclēs -is in -ī, m (Ἀγαϑοκλῆς) Agatokles, gr. moško ime. Poseb. znani so:

1. Termljan nizkega rodu, rojen l. 361, sirakuški tiran: Ci., L., idr. Od tod adj. Agathoclēus 3 (Ἀγαϑόκλειος) Agatoklejev: Plin., Sil.

2. Cizičan, gr. zgodovinopisec: Ci.

3. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

4. gr. filozof in pisec del o kmetijstvu, doma z otoka Hiosa (Chios): Varr., Col., Plin.

Agrius -iī, m Agrij, moško ime

I. gr.: Partaonov in Evritin sin v Kalidonu, brat kralja Éneja (Oeneus): O., Hyg.

— II. rim.:

1. L. Agrius Lucij Agrij, rim. vitez: Ci.

2. C. Agr. Gaj Agrij, rim. vitez, filozof in Varonov prijatelj: Varr.

Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),

1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.

2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.

Alexīnus -ī, m (Ἀλεξῖνος) Aleksin, filozof megarske šole: Ci.