Franja

Kahnfibel, die, čolničasta fibula

Maskenfibel, die, fibula z masko

Plattenfibel, die, diskasta fibula

Schlangenfibel, die, kačasta fibula

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

cōnserō² -ere -seruī -sertum (cum in serere, seruī, sertum)

1. zvrstiti (zvrščati), stakniti (stikati), zvez(ov)ati, spojiti (spajati): Cels., Sil., rudis … arbor conseritur (namreč v ladje) Lucan., c. navigia Cu., scutis inter se conserti L. drug na drugega pripeti, ille consertis manibus in se redeuntium (Gratiarum) chorus Sen. ph. s prepletenimi rokami, c. avium plumas in usum vestis Sen. ph.; z abl.: pellis aënis in plumam squamis auro conserta V. z bronastimi pernatimi luskami okrašena in z zlatimi sponkami (pod trebuhom) pritrjena, vehicula vinculis c. Cu., conseritur bibula Memphitis cumba papyro Lucan.; z dat.: lateri c. latus O. pritisniti k..., femuri c. femur Tib. (prim.: teneros c. sinus Tib.), hos (truncos) alium alii quasi nexu conserunt Cu., vir viro, arma armis conserta sunt Cu.; occ.
a) spe(nja)ti: consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum fibulā aut … spinā consertum T.
b) splesti, sklopiti, zverižiti: Front., stipatque carinis ingens argentum, … loricam consertam hamis auroque trilicem V. iz obročkov, spletenih iz trogube zlate žice, tegimen ferreis laminis … aut corio consertum T., monile consertum margaritis gemmisque Suet. spletena iz nanizanih biserov in kamnov; pren. = sestavljen biti iz česa, sestajati iz česa: vita conserta voluptatum varietate Ci., exodia conserta sunt fabellis Atellanis L. sestoje iz atelskih snovi, ordo rerum tribus momentis consertus Q.

2. pren. stakniti, pritakniti (pritikati) = združiti (združevati), strniti (strinjati): nocti c. diem O. noči pritakniti dan = delati noč in dan, c. sermonem Cu., Front. pogovarjati se (med seboj), cantus et verba medentia Stat., virtutes consertae et inter se cohaerentes Sen. ph.

3.
a) occ. sovražno skupaj spraviti (spravljati), voj. v zvezi manūs ali manum conserere spoprije(ma)ti se, spopasti (spopadati) se, z(a)grabiti se, spustiti (spuščati) se v boj: signa contulit, manum conseruit, magnas copias hostium fudit Ci., neque … conserundi manum copia erat S., conserendi manum fortuna data est L., manum c. cum hoste Varr., cum aliquo Ci. ep., cum his manum conseruit N., manūs conserere Val. Fl., consertis deinde manibus L., ut decet … cum inparibus manus conserturos, … tantum dextras armemus L., manus inter se c. S. fr., L., manus comminus c. L., manus comminus conserta Fr. dvoboj; pesn.: c. dextras Stat.
b) s proleptičnim obj. c. pugnam, proelium idr. = boj priče(nja)ti, spustiti (spuščati) se v boj, udariti se: Romanus conserere pugnam … velle L., c. pugnam alicui (s kom) Pl., comminus pugnam coacti conserere Cu., quo minus pugnam consererent, ne flumine quidem interiecto cohibebantur T., temperatum aegre est, quin missilibus … pugnam inter se consererent L., proelium c. L., multaque per caecam congressi proelia noctem conserimus V., c. certamen L.; abs.: levis armatura conserere (sc. proelium) L.; pass. = boj se prične (pričenja), vname (vnema), utrne (utrinja): quales (pugnae) in oppugnationibus urbium … conseri solent L., proelium conseritur L., arcis pugna conserebatur Cu., ibi levia proelia conserebantur Cu., certamine tanto conseruere acies Sil., consertae campis acies Sil., consertā acie T. v pravšnjem boju iz bližine (mož na moža). Posebne zveze: c. bella Val. Fl., bella c. bellis Lucan., sicubi conserta navis esset L. se je bila spustila v boj, duo acerrimā pugnā conserti exercitus Val. Max.; pren.: haud ignotas belli artes inter sese … conserebant L. so poskušali drug proti drugemu.
c) jur. in iure ali ex iure manum conserere pred sodiščem roko položiti na sporno stvar, seči po sporni stvari = lastninsko pravdo pričeti tako, da tožnik in toženi vzameta sporno stvar v roko: Gell., si qui in iure manum conserunt Tab. XII ap. Gell., non ex iure manum consertum (sup.), sed mage ferro rem repetunt Enn. in Ci. ep., aliquem ex iure manum consertum (sup.) vocare (povabiti) Formula vetus ap. Varr. et Ci. — Od tod adv. pt. pf. cōnsertē prepleteno = v tesni zvezi, tesno povezano: Ci.

Opomba: V rokopisih in tudi v izdajah so obl. iz perfektove osnove glagolov cōnserō¹ in cōnserō² pogosto zamenjane.

čolničast (-a, -o)
čolničasta fibula die Kahnfibel
čolničasta sekira zgodovina die Bootaxt
čolničasti brus die Navette

diskast (-a, -o)
diskasta fibula die Plattenfibel
tehnika Scheiben- (zavora die Scheibenbremse, filter Scheibenfilter)

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

fībulō -āre -āvī -ātum (fībula)

1. speti s spon(k)o ali skobo: Col.

2. z zaponko opremiti: pallia fibulata Valerian. ap. Vop. Prob.

īn-fībulō -āre -āvī -ātum

1. spe(nja)ti, zape(nja)ti: infibulati sacrificabant flamines P. F.

2. kot medic. t. t.: infibulirati = komu predkožje (kožico) (spolovila) z zaponko spe(nja)ti (prim. fībula): adolescentulos inf. Cels.

inter-nectō -ere vmes spe(nja)ti, vpe(nja)ti, (z)vez(ov)ati, prevez(ov)ati: ut fibula crinem auro internectat V. prepenja, spenja, et efflantes libet internectere plagas (rane) Stat. obvezati.

kačast (-a, -o) schlangenartig, schlangenhaft; po obliki: schlangenförmig, in Schlangenform; Schlangen- (fibula die Schlangenfibel); živalstvo, zoologija schlangenartig, schlangenförmig
kačasto se premikati živalstvo, zoologija sich schlängeln

lacerna -ae, f (menda = „odtrgan kos sukna“ in sor. z lacer, lacinia) halja z oglavnico (kapuco), lacêrna, ki so jo nosili Rimljani ob slabem vremenu tudi preko toge in jo ob vratu zapenjali z zaponko (fibula): Vell., Sen. ph., Iuv., Mart., Suet., Cl., cum calceis et toga, nullis nec Gallicis nec lacernā Ci., caput obscurante lacernā H., quamprimum nostrā facta lacerna manu O., lacerna est pallium fimbriatum Isid. lacerna je resast plašč.

mask|a¹ ženski spol (-e …)

1. (krinka) die Maske, -maske (lesena Holzmaske, polovična Halbmaske, za ples Tanzmaske); (maškara) das Maskenkostüm, die Verkleidung
ples v maskah der Maskenball, Maskentanz
sneti masko figurativno die Maske fallen lassen
kot maska maskenhaft

2.
mavčna maska Gipsmaske
posmrtna mask Totenmaske

3. kozmetična: die Gesichtsmaske

4. gledališka: die Maske
biti v maski in Maske sein

5. živalstvo, zoologija na glavi: die Maske
zgodovina fibula z masko die Maskenfibel
| ➞ → krinka

6.
gradbeništvo, arhitektura listna maska die Blattmaske
(groteskna) maska der Neidkopf

mečnica samostalnik
anatomija (kost) ▸ szárkapocscsont, szárkapocsSopomenke: fibula

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

nuceus 3 (nux) orehov: fibula, materia Ca., virga Hier.

rāsilis -e (rādere) zglajen, uglajen, (i)zlikan, gladek: Stat. idr., foris Cat., torno rasile buxum V. gladko (po)strugana, rasiles calathi O. gladka (= brez reliefnega dela), fibula O., argentum Vell., palmes, tradux Plin., hasta Sil., scopuli Prud. gladke (= brez rastlinja).

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.