Franja

Zadetki iskanja

  • naked [néikid] pridevnik (nakedly prislov)
    nag, gol; nezastrt, nepokrit, nezavarovan, izpostavljen (to)
    očiten, čist, odkrit, razgaljen; enostaven, preprost; prazen (soba)
    pravno nepotrjen, brez pravne zahteve

    stark naked popolnoma gol
    the naked truth čista resnica
    to strip naked sleči do golega
    naked sword goli meč
    with the naked eye s prostim očesom
    a tree naked of leaves drevo brez listja
    pravno naked confession nepotrjeno priznanje
    pravno naked possession dejanska posest
  • onefold [wʌ́nfóuld] pridevnik
    enkraten, posamezen
    figurativno enostaven, odkrit
  • plain1 [pléin] pridevnik (plainly prislov)
    preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen
    metalurgija nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela)
    figurativno gol, čist (nesmisel)

    plain clothes civilna obleka
    plain cooking domača kuhinja
    plain card navadna karta (razen kralja, dame in fanta)
    plain fare domača hrana
    as plain as plain can be; ali as plain as the nose on one's face; ali plain as a pikestaff; ali as plain as point jasno kot beli dan
    plain dealer poštenjak, odkrit človek
    plain dealing odkritost, iskrenost, pošteno trgovanje
    plain knitting gladko pletenje (same desne)
    in plain English; ali in plain language brez ovinkov, naravnost (povedati)
    plain living preprost način življenja
    plain paper nečrtan papir
    plain sewing bela vezenina, šivanje belega perila
    plain speaking odkrito govorjenje
    plain truth čista resnica
    to be plain with naravnost komu povedati
  • potty1 [pɔ́ti] pridevnik
    britanska angleščina, sleng malenkosten, nevažen, smešen
    kulinarika enostaven, lahek
    sleng prismuknjen
  • primitív -ă (-i, -e) adj.

    1. primitiven, preprost, enostaven

    2. prvobiten

    3. zaostal, nerazvit

    4. neotesan
  • prȍst -a -o, dol. prȍstī -ā -ō
    1. prost, enostaven: -a rečenica lingv. prosti stavek; -a i složena tijela, -e vježbe; to se vidi i -im okom
    2. prost: -i pad; -i broj prafaktor
    3. preprost: -i narod; -a haljina; prost problem; -o pitanje
    4. navaden: prost vojnik; -a godina
    5. prostaški, neotesan: -o vladanje
    6. prostodušen: prost čovjek
    7. -o mu bilo bog mu odpusti; od boga ti -o bilo bog ti naj odpusti; -a mu duša bog mu grehe odpusti; da mu je bogom -o bog mu bodi usmiljen sodnik
  • pur, e [pür] adjectif čist; nemešan, neskaljen; snažen; svetel; veder; nedotaknjen; prost (de quelque chose česa); fin (okus); enostaven, nič drugega kot

    de pur sang čistokrven
    en pure perte zaman, zastonj
    par pure malice iz čiste, gole zlobe
    pur et simple brez pogojev in omejitev
    pur masculin d'un parti zagrizenec, fanatik kake stranke
    la pure vérité čista, gola resnica
    un pur hasard gol slučaj
    air masculin pur čist zrak
    démission féminin, politesse féminin de pure forme čisto formalna demisija (ki ni realna), formalna vljudnost
    c'est pure folie to je prava norost, blaznost
    sciences féminin pluriel pures čiste (neaplicirane) znanosti
    amour masculin pur čista, platonična ljubezen
    être pur d'intention ne imeti zlobnih namenov
    un pur sang čistokrven konj
    être pur de toute tache biti brez madeža
  • puro

    A) agg.

    1. čist (brez primesi):
    acqua pura čista voda
    aria pura čist zrak
    cielo puro jasno nebo
    lingua pura čist jezik
    razza pura čista rasa, pasma
    vino puro čisto, pristno vino

    2. čist (ne uporaben):
    matematica pura čista matematika

    3. čist, pristen, enostaven:
    la pura verità čista resnica
    per puro caso čisto slučajno

    4. čist, neomadeževan

    5.
    puro e semplice gladek in jasen

    B) m (f -ra)

    1. načelen, nepodkupljiv človek

    2. šport amater
  • pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

    I.

    1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

    2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

    3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
    a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
    b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

    4. akt. = čisteč: sulfur Tib.

    II. pren.

    1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

    2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

    3. kot relig. t.t.
    a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
    b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
    c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

    4. (o jeziku)
    a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
    b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

    5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

    Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.
  • regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

    1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

    2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

    1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

    2. metaf.
    a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
    b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
    c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. Od tod

    I. adv. rēctē

    1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

    2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

    3. metaf.
    a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
    b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
    c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
    d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
    e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci.

    II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.
  • rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
    grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
    osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

    in rude health zdrav in krepak
    a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
    rude chaos kaotično prastanje
    rude fare surova hrana
    rude idolatry primitivno malikovalstvo
    a rude implement primitivno orodje
    rude observer površen opazovalec
    rude path zarasla steza
    rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
    to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
    to be in rude health kipeti od zdravja
    to write in a rude hand imeti okorno pisavo
  • sáde (t. sade, perz.)
    I. neskl. prid.
    1. čist, pravi: sade-kava kava brez sladkorja
    2. enostaven, preprost, brez okraskov: sade-platno
    II. prisl. samo, zgolj: sade ostaše u ruci balčaci
  • schlicht preprost, enostaven; Tierkunde Federkleid: neugleden; schlichte Leute preprosti ljudje; schlicht und einfach falsch: čisto enostavno (narobe/napačen)
  • sēmplice1

    A) agg.

    1. enojen:
    filo semplice enojna nit
    partita semplice enojno knjigovodstvo

    2. prost, nesestavljen; navaden:
    caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

    3. navaden, enostaven, lahek

    4. preprost:
    gusti semplici preprosti okusi

    5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
    ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
    che anima semplice! bedak pa tak!

    6. (pred samostalnikom) samo, le:
    basta una semplice firma dovolj je le podpis
    questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

    7. (za samostalnikom) nižji:
    soldato semplice navadni vojak

    8. jezik kratek

    B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska
  • sencillo preprost, enostaven; odkritosrčen, pošten

    (billete) sencillo enosmerna vozovnica
    teneduría de libros por partida sencilla enostavno knjigovodstvo
    es muy sencillo (to) je čisto enostavno
    ¡no hay cosa más sencilla! nič bolj enostavnega kot to!
  • simpel preprost, enostaven
  • simple1 [simpl] pridevnik (simply prislov)
    enostaven, preprost, nekompliciran; jasen, čist, nepotvorjen (resnica); brez okraskov; nesestavljen, nespojen, brez primesi; nepokvarjen, neafektiran, naraven, preprost; naiven, neveden, bedast, neumen, lahkoveren, bebast

    of simple birth preprostega rodu
    simple dress preprosta obleka
    in simple beauty neokrašen, v naravni lepoti
    simple eye eno od očes, ki tvorijo oko žuželke
    simple diet preprosta hrana
    simple equation enačba 1. stopnje
    a simple explanation preprosta razlaga
    simple interest navadne obresti (samo na glavnico)
    simple leaf list s samo enim peresom
    the simple life preprosto življenje (brez razkošja)
    gentle and simple plemenit in preprost
    simple madness čista, prava norost
    pure and simple čist, popoln
    simple sentence prosti stavek
    I am not so simple as to believe that... nisem tako naiven, da bi verjel, da...
    that is simple madness to je prava norost
    your simple word is enough vaša beseda sama zadostuje
  • simple [sɛ̃plə] adjectif preprost, enostaven; enojen; nekompliciran, naraven, neizumetničen; neprisiljen; skromen; naiven, lahkoveren

    simple d'esprit bebast, duševno zaostal, nerazvit, masculin slahoumnež, bebec
    mot masculin simple enostavna, nesestavljena beseda
    c'est une simple question d'argent to je samo vprašanje denarja
    il a su rester simple dans les honneurs znal je ostati preprost, skromen pri svojih časteh
    simple comme bonjour zelo, skrajno enostaven
    un simple soldat navaden vojak, borec
    comptabilité féminin en partie simple enostavno knjigovodstvo
    (familier) dans le plus simple appareil slečen, nag, gol
    mécanisme masculin, procédé masculin simple preprost, nekompliciran mehanizem, postopek
    c'est la simple vérité to je čista, gola resnica
    ce n'est qu'une simple formalité to je le gola formalnost
  • simple enostaven, preprost; nemešan, čist; naraven, neizumetničen; odkrit; figurativno bebast, neumen, bedast

    por partida simple enostavno (knjigovodstvo)
    a simple vista z golim očesom; vidno
  • simplex [símpleks] pridevnik
    enostaven, nesestavljen