Franja

равноправие n enakopravnost

рівнопра́вність -ності ж., enakoprávnost -i ž.

émancipation [-sjɔ̃] féminin emancipacija; osamosvojitev; osvoboditev; državljanska enakopravnost; juridique proglasitev polnoletnosti

émancipation de la femme emancipacija žensk

feminismo moški spol boj za žensko enakopravnost

suffragette [süfražɛt] féminin bojevnica za žensko volilno pravico in politično enakopravnost žene, sufražetka

suffraggista m, f (m pl. -ti) bojevnik, bojevnica za enakopravnost žensk; sufražetka

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

égalité [egalite] féminin enakost; enakomernost; enakovrednost; mathématiques kongruenca, skladnost; sport izenačenje

à l'égalité de pri, v enakosti
égalité devant la loi enakost pred zakonom
égalité d'âme, d'humeur ravnodušnost
égalité des droits enakopravnost
égalité de points (sport) neodločena igra
égalité politique, sociale politična, socialna enakost
égalité du pouls enakomernost pulza
être à égalité pour quelque chose biti kos čemu
être à égalité (avec quelqu'un) doseči (s kom) isto število točk
être sur un pied d'égalité avec quelqu'un biti enak komu (po družbenem položaju)

feminista

movimiento feminista boj za žensko enakopravnost
feminista m feminist, prijatelj žensk
feminista f feministka

feminističen pridevnik
(o gibanju za enakopravnost žensk) ▸ feminista Feministično gibanje sedemdesetih let si je prizadevalo predvsem za enakopravnost žensk. ▸ A hetvenes évek feminista mozgalma elsősorban a női egyenjogúságra törekedett.

feminizem samostalnik
(gibanje za enakopravnost žensk) ▸ feminizmusPovezane iztočnice: liberalni feminizem, marksistični feminizem, radikalni feminizem, socialistični feminizem

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

nominálen (-lna -o) adj.

1. nominale, solo di nome:
nominalna enakopravnost parità di diritti nominale

2. lingv. (imenski) nominale:
nominalna deklinacija declinazione nominale

3. ekon. (izražen v denarnem znesku) nominale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. nominalna atomska bomba bomba atomica di potenza nominale
strojn. nominalna mera misura nominale
elektr. nominalna napetost tensione nominale
ekon. nominalna vrednost valore nominale

odgovórnost (-i) f

1. responsabilità:
enakopravnost pravic, dolžnosti in odgovornosti državljanov parità di diritti, doveri e responsabilità dei cittadini
na mojo odgovornost sulla mia responsabilità
sprejeti odgovornost assumere, assumersi la responsabilità di

2. (naloga, obveznost) compito, impegno, carico, onere:
jur. civilna odgovornost responsabilità civile
disciplinska odgovornost responsabilità disciplinare
kazenska odgovornost responsabilità penale
krivdna odgovornost imputabilità
materialna odgovornost responsabilità materiale
odškodninska odgovornost responsabilità di risarcimento dei danni
osebna odgovornost responsabilità individuale
ekon. družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) società a nome collettivo (s. n. c.)
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) società a responsabilità limitata (s. r. l.)
terjati odgovornost od rendere qcn. responsabile di
klicati na odgovornost chiedere ragione a qcn. di qcs.

popóln (-a -o) adj.

1. completo, integrale, assoluto, intero; totale:
popolni sončni mrk eclissi totale
popolna sestava ekipe squadra al completo
popolna oskrba servizio completo
popolno zaupanje fiducia completa
popolna enakopravnost assoluta parità di diritti
med. popolna anestezija anestesia totale
popolna tišina silenzio totale
popolni (časopisni, televizijski) molk black-out angl. giornalistico, televisivo
rel. popolni odpustki indulgenza plenaria

2. (brez napak, brez pomanjkljivosti) ideale, perfetto; impeccabile:
samo Bog je popoln solo Dio è perfetto
iron. popoln tepec un perfetto idiota

3. (brezpogojen) incondizionato:
popolna kapitulacija resa incondizionata

right¹ [ráit] samostalnik
pravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na)
desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran
množina pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; red

by right, of right po zakonu, zakonito, pravzaprav
by right of zaradi; na temelju
in right of (her husband) v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)
on the right na desni
to the right na desno
by right(s) po pravici, z vso pravico
right and wrong prav in neprav, pravica in krivica
right of disposal pravica razpolaganja
right of inheritance dedno pravo (pravica)
right of notice pravica odpovedi
right of redemption (repurchase) pravica, prodano zopet nazaj kupiti
right of search pravica do preiskave
right of succession nasledstvena pravica
rights and duties pravice in dolžnosti
right of way prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)
the Right parlament desnica, konservativna stranka
the rights and wrongs of a case pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primera
countess in her own right grofica po lastnem (dednem) pravu (ne po možitvi)
mineral right rudosledna pravica
women's rights pravica žena, ženska enakopravnost
all rights reserved vse pravice pridržane
to be in the right imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičen
to bring s.th. to rights spraviti nekaj v red, urediti
it is my right to know imam pravico, da vem
he claimed the crown in right of his father zahteval je krono kot dedič svojega očeta
he has a little fortune in right of his wife ima nekaj premoženja po ženini upravičenosti
to do the right pravo narediti
to do s.o. right ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)
to give s.o. his right dati komu njegovo pravico
to have a right (no rights) imeti pravico (ne imeti pravic)
to keep to the right držati se desne, iti (voziti) po desni strani
to put (to set) to rights urediti, spraviti v red
he sat on my right sedel je na moji desni strani
to stand on (to assert) one's rights ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicah
to turn to the right kreniti, zaviti na desno
I want to know the rights of the affair hočem vedeti dejansko (resnično) stanje zadeve

status [stéitəs] samostalnik
pravno status, (pravni) položaj; stanje; družbeni položaj, odnos do drugih; stalež; razmere, položaj
vojska čin
ekonomija premoženjsko stanje

status quo sedanje stanje
status quo ante prejšnje stanje
civil (personal) status osebni (družinski) podatki
national status državljanstvo
equality of status (politična) enakopravnost
financial status finančno stanje (položaj)

ἰσηγορία, ἡ, ion. -ίη (ἴσος, ἀγορεύω) enaka svoboda govora, enakopravnost, državljanska enakopravnost, svoboda.

ἰσοκρατία, ἡ, ion. -ίη (ἰσο-κρατής) enakopravnost, državljanska svoboda, ljudovlada, demokratija.