Franja

corte ženski spol (kraljevi) dvor; vrhovno sodišče; dvorjenje; ograja, plot, tamar

corte celestial nebeško kraljestvo
corte o cortijo eden ali drug, eden od dveh
corte de honor družice (pri poroki)
Corte Suprema (Corte de Casación) vrhovno sodišče v Madridu
en la Corte na dvoru, v prestolnici, v Madridu
hacer la corte (a) dvoriti
ir a la corte, y no ver el rey (fig) ne izkoristiti ugodne priložnosti
cortes pl državni stanovi; državni (deželni) zbor; zbor senatorjev in poslancev (v Španiji)

cortejo moški spol postrežljivost; dober sprejem; spremstvo; dvor, dvorjani; ljubimec, ljubezen

cour [kur] féminin dvorišče; dvor, dvorjani; sodni dvor, sodišče; (v Parizu) slepa ulica

dans la cour na dvorišču
à la cour na dvoru
cour d'appel, d'assises, de cassation, disciplinaire prizivno, porotno, kasacijsko, disciplinsko sodišče
cour des comptes glavna kontrola
cour intérieure notranje dvorišče
Haute cour (de justice) visoko državno sodišče (ki more soditi ministru)
cour martiale vojno sodišče
cour de récréation šolsko dvorišče
dame féminin de la cour dvorna dama
la Cour des Miracles mestna četrt beračev, tatov, potepuhov
c'est une véritable Cour des Miracles to je pravo pravcato gnezdo tatov, beračev, zloglasen kraj
être bien (mal) en cour (vieilli) uživati kraljevo (ne)naklonjenost, figuré biti dobro (slabo) zapisan pri kom
faire la cour à quelqu'un skušati si pridobiti naklonjenost kake osebe
faire la cour à une femme dvoriti ženski
mettre hors de cour (juridique) odbiti (tožbo), ustaviti (postopek)

court¹ [kɔ:t] samostalnik
dvorišče; slepa ulica; dvor; dvorjani; (kraljevska) vlada; uradni sprejem na dvoru; sodišče
ameriško sodniki; igrišče; dvorjenje; motel

court of claims gospodarsko sodišče
out of court nevreden upoštevanja, nemerodajen
to put o.s. out of court zgubiti pravico
at court na dvoru
court of justice (ali law) , law court sodišče
High Court of Parliament zbor parlamenta
ameriško General Court zakonodajni zbor
High Court of Justice vrhovno sodišče
in court na sodišču
in open court na javni razpravi
court of appeal apelacijsko sodišče
to bring into court tožiti
to put out of court odbiti tožbo
court of assizes porotno sodišče
to take a case to court predložiti zadevo sodišču
to pay (ali make) court dvoriti

cúrte -ţi f

1. dvorišče

2. dvor

3. dvorjenje
□ a face curte dvoriti

4. sodišče

Hof, der, (-/e/s, Höfe)

1. (Innenhof, Hinterhof) dvorišče

2. (Bauernhof) kmetija, domačija

3. (Fürstenhof usw.) dvor; historische Bedeutung, Geschichte dvorec

4. Astronomie dvor, svetlobni kolobar; Anatomie kolobar; bei Textilien: kolobarjasta tvorba, kolobar den Hof machen dvoriti

Hofburg, die, dvor, kraljevski grad

Hofstaat, der, dvor; dvorjani

króna ž (srvnj. krône < lat. corona)
1. kruna: položiti, posaditi -o na glavo
metnuti krunu na glavu; nositi -o; zlata, kraljevska, cesarska, carska krona
2. kruna, vladalac, dvor: svetovalci -e
3. kraljevina, monarhija: ozemlje angleške -e
4. kruna, najviši stepen: krona stvarstva je človek
5. krošnja: krona cvetoče lipe
6. kruna, novčana jedinica: češka, švedska, danska krona
7. kruna, dio, deo zuba, košuljica od zlata koja se stavlja na zub
8. vijenac (ven-): trnova krona

òdžak m, òdžāk -áka m (t. odžak)
1. dimnik: u svakoj je kući crni odžak
2. ognjišče: iz -a vatru izvaditi
3. dom, rodna hiša: osta gazda u svome -u
4. rod, družina: majka će ti curu isprositi od -a od kog tebi drago
5. dvorec, dvor, imenitna hiša: u Bosni se u tursko doba dvorac, bogatiji stambeni objekt feudalaca zove odžak
6. združenje, ceh: tabački odžak usnjarski ceh

praetōrius 3 (praetor)

1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.

2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.

3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.

sàrāj -ája m palača, dvor (sultanov ali drugega dostojanstvenika)

двір² дво́ру ч., dvór -a m., graščína -e ž.

banc(o) [bǽŋk(ou)] samostalnik
klop za sodnike; sodni dvor, sodišče

in banc(o) pri zasedanju (vrhovno sodišče)

cavaedium -iī, n (= cavum aedium) dvorišče, krog in krog obdano s poslopji, notranji dvor: Plin. iun.; v neskrčeni obliki cavum (-ī) aedium (gen. pl.): Varr., Vitr.

chēnoboscīon -iī, n (gr. χηνοβοσκεῖον) gosinjak, gosji dvor: Col.

comes -itis, m f (cum in īre)

1. spremljevalec, spremljevalka, tovariš, tovarišica; kot masc.: Ter., Lucr., Cat., Plin. idr., absolve me … , ne comites morer Pl., dixit hoc comes P. Clodii, C. Clodius Ci., aliquem comitem alicui adiungere Ci., adiunctis de suis comitibus locum tutum reliquit N., dare (alicui) comitem Cu., aliquem L. ali sese comitem alicui addere V., esse comitem alicui O., comitem (sc. se) negare O. ne hoteti iti s kom, ibimus, o socii comitesque H.; z gen.: c. fugae (na begu) Ci. ep., L., Vell., Sen. tr., Suet., victoriae (tovariš pri zmagi) C., Suet., si nemo tantae virtutis exstitisset comes L. ko se ne bi bil niti eden ponudil za spremljevalca pri njegovem velikem dejanju, c. calamitatis, furoris, honoris Ci., fatorum V., exsilii Mart. v pregnanstvu; z dat.: aliquem comitem habere consiliis suis Pl.; z in in abl.: comitem in ulciscendis quibusdam se praebere Ci. ep. Kot fem.: comitemne sororem sprevisti moriens? V., his Laodamia it comes V., iuro … me tibi venturam comitem O., data sum comes inculpata Minervae O., nec (Fides) comitem (sc. se) abnegat H. in ne odreka spremstva onim, ki … O neživih subj. (pren.): Pl., Lucr., Plin., ira et metus et reliqui motus animi, comites superiorum Ci., furor sceleris comes Ci., pacis est comes otiique socia … eloquentia Ci., invidia gloriae comes N., eminentis fortunae comes invidia Vell., culpam poena (Poena) premit comes H. krivdi je kazen za petami, grammatice dulcis secretorum c. Q.

2. occ.
a) spremljevalec = voditelj, učitelj: pater Aeneas … custodem ad sese comitemque impubis Iuli Epytiden vocat V., Philippus (medicus) Alexandro comes et custos salutis datus Cu., haec iterent comites praecepta senesque paterni Stat., comes et rector eius (= privigni Gai) Suet.
b) spremljevalec = eden iz spremstva, nav. pl. = spremstvo: comes scribaque Neronis H., sequebatur raeda cum lenonibus, comites nequissimi Ci., comites Graeculi, quocumque ibat Ci., comitum coetus Cat.; poseb. spremstvo oblastnikov, zlasti pretorja v provinci: comites magistratuum, praetoris Ci., quorum comes in provincia fuit Suet. V cesarski dobi cesarski dvor, dvor cesarskih princev: inter comites Neronis Suet., comites a se removere Suet.; v bizantinski dobi je comes dvorni ali državni uradnik ali častnik: Icti., c. stabuli Cod. Th. dvorni konjar, vrhovni konjušnik, comes rei castrensi praefuit per Africam Amm. kot general.

cortil moški spol kurji dvor

durbar [də́:ba:] samostalnik
indijski dvor; svečani sprejem na indijskem dvoru, avdienca

fárof m (nj. Pfarrhof) dijal. župni dvor, parohija