Franja

dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

dvígati, dvígniti denar to draw money
dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
dvígati, dvígniti se v zrak to soar

dvígati, dvígniti soulever, lever, élever ; (denar) retirer, prélever, percevoir, toucher

dvigati se se lever, s'élever, se soulever, s'insurger contre

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese

dvignjen (-a, -o) erhoben, erhöht; ➞ → dvigniti; (previsok) cena ipd.: überhöht
plastično dvignjen (reliefen) erhaben
visoko dvignjen hocherhoben
dvignjeni rez (reliefni rez) der Positivschnitt
govoriti z dvignjenim prstom schulmeistern

dvig|ovati (-ujem) dvigniti (immer wieder, regelmäßig, ständig) heben; ➞ → dvigniti; kvišku, v zrak prah, pesek ipd.: aufschleudern; pošto ipd.: abholen

gotovina samostalnik
1. (fizični denar) ▸ készpénzIzstavljeni račun je plačal z gotovino, z bankovci visoke vrednosti. ▸ A kiállított számlát készpénzben, magas címletű bankjegyekkel fizette ki.
Povezane iztočnice: devizna gotovina

2. (elektronski denar) ▸ készpénzPovezovanje mobilne telefonije z digitalno gotovino omogoča varne denarne transakcije. ▸ A mobiltelefonok és a digitális készpénz összekapcsolása biztonságos pénzügyi tranzakciókat tesz lehetővé.
Banka gotovino nakaže na tekoči račun ali hranilno knjigo posojilojemalca. ▸ A bank a készpénzt a kölcsönfelvevő folyószámlájára vagy takarékkönyvére utalja át.

hlačnica samostalnik
(del oblačila) ▸ nadrágszár, szár

hrúp noise; (bučen) uproar; (oglušajoč) din; tumult; row; bustle; hubbub; commotion; žargon shindy

dvigniti strašanski hrúp to kick up a tremendous row
delati hrúp to make a noise, to make a din, to kick up a shindy
mnogo hrúpa za nič much ado about nothing; a great fuss about nothing; a storm in a teacup
prazen hrúp fuss
hrúp na ulici bustle in the street
peklenski hrúp pandemonium, unholy racket, pogovorno a heck of a row
velik hrúp uganjati, delati (razgrajati) to bawl, to make a loud noise, to raise a storm, to clamour, arhaično to vociferate
vse je to bilo opravljeno brez hrúpa that was all done on the quiet
mnogo hrúpa dvigniti (pogovorno) to make a great to-do about something

iznad prep.

1. di sopra di, da:
dvigniti glavo iznad knjig alzare la testa dai libri

2. (nad, čez) sopra:
temperatura iznad trideset stopinj una temperatura sopra i trenta gradi

jádro vela f

jadra zviti, speti, sneti amainar (ali recoger) velas (tudi fig); fig darse por vencido
dvigniti jadra izar velas
pluti s polnimi jadri navegar a todas velas
z razpetimi (polnimi) jadri viento en popa (tudi fig)
vzeti komu veter iz jader (fig) desbaratar los planes de alg; anular los esfuerzos de alg
razpeti vsa jadra desplegar todas las velas

klobúk (-a) m

1. obl. cappello:
dati klobuk na glavo mettersi il cappello
dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
krajci klobuka falde, tese del cappello
tovarna klobukov cappellificio
škatla za klobuke cappelliera
mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
kardinalski klobuk cappello cardinalizio
damski klobuk cappellino
slamnat klobuk paglietta
klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
klobuk s perjanico moschettiera

2. (zgornji del gobe) cappello

3. (klobuku podoben del česa) cappello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. klobuke dol far tanto di cappello
gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
zool. morski klobuk (meduza) medusa
bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)

kozárec (-rca) m

1. bicchiere:
kozarec mleka, vina, vode un bicchiere di latte, di vino, d'acqua
kozarec za vodo, vino, pivo bicchiere da acqua, da vino, da birra
steklen, kristalen kozarec bicchiere di vetro, di cristallo

2. vaso, vasetto:
kozarec marmelade un vasetto di marmellata
patentni kozarci barattoli a chiusura ermetica
kozarci za vlaganje vasi per conservare, da (di) conservazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti kozarec alzare il bicchiere, brindare
pren. globoko pogledati v kozarec alzare il gomito
pren. kozarca ne braniti se essere devoto a Bacco
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
pridno prazniti kozarce cioncare, sbevazzare
zvrniti kozarec vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
kozarec za konjak napoleone

kravál row; žargon shindy; pogovorno rumpus

napraviti kravál to kick up (ali to make) a row
peklenski kravál dvigniti to kick up a tremendous row
ne delajte takega kravála! don't make such a row!

krík cry, shout; scream, shriek, outcry

bojni krík war cry
krík in krik hue and cry; commotion; outcry; roar
dvigniti krík in krik to set up a roar
nastal je krík in vik an outcry arose
zagnati huronski krík (figurativno) to raise the roof
zagnati krík in vik zaradi česa to make (ali pogovorno to kick up) a great commotion about something
zagnati krík in vik proti komu to rise a hue and cry against someone
mnogo krík za prazen nič much ado about nothing; a storm in a teacup

kvíšku up; upward(s); pesniško on high

kvíšku dvigniti to lift up
roke kvíšku! put up your hands!, hands up!, up with your hands!

mása (-e) f

1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici

2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine

3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti

4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa

5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti

6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo

7. gastr. massa

8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria

medenica samostalnik
(del okostja) ▸ medencePovezane iztočnice: mala medenica

medicinka samostalnik
1. šport (žoga) ▸ medicinlabdaSopomenke: medicinska žoga, žoga medicinka

2. (o zdravstveni izobrazbi) ▸ medika

morála (nravnost) morals pl; morality; vojska morale; (zgodbe) moral

morála čet the morale of the troops
dvigniti morálo vojska to raise morale
oslabiti morálo vojska to lower morale
dvojna morála double standard of morality
poslovna morála commercial morality
pridigar morále moralizer
naša morála se dviga our spirits pl rise
brat mi je dvignil morálo (pogovorno) my brother boosted (ali bolstered) my morale

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk