chispeante sipajoč iskre, iskreč se; duhovit
clever [klévə] pridevnik (cleverly prislov) (at)
spreten, sposoben, domiseln; preudaren, bister, duhovit, odrezav; premeten, zvit
ameriško dobrosrčen, dobrodušen
conceptuoso duhovit, bistroumen, dovtipen
deep-brained [dí:pbréind] pridevnik
duhovit, bistroumen
discreto pameten, duhovit; molčeč, diskreten
frizzante
A) agg.
1. pekoč, rezek, rezen:
vento frizzante oster veter
2. peneč se, šumeč
acqua frizzante sodavica
vino frizzante lahko peneče vino
3. pren. jedek, zajedljiv, zbadljiv, duhovit:
parole frizzanti jedke besede
B) m rezek, rezen okus, reznost
ingenioso iznajdljiv, ostroumen, duhovit
ingeniōsus 3, adv. -e (ingenium)
1. nadarjen, darovit, duhovit, bistroumen, izumljiv, prebrisan, premeten: ingenii virtutes qui habent, ingeniosi vocantur Ci., gravis et i. poeta Ci., duo clarissimi ingeniosissimi viri Ci., de qua re ab homine ingeniosissimo multa dicta sunt Ci., quo quisque est sollertior et ingeniosior Ci., ingeniosa haec et fortia Q., ista ingeniose tractantur Ci., ingeniose dicere Q., declamavit longe ingeniosius Sen. rh., pomum ingeniosius geminatum Plin., homo ingeniose (ingeniosissime) nequam Vell. (kaj) prebrisan hudobnež; na vprašanje čemu?: i. in aliquid O., furtum ingeniosus ad omne O., notis dandis ingeniosa O.; na vprašanje v čem?: i. in aliquā re Mart., Plin.; enalaga: ingeniosa aliqua defensio comparatur Ci., res est ingeniosa dare O. pri dajanju je treba pameti, i. simulatio Plin. iun., argumentum Plin. duhovito izmišljen, miracula Plin., egestas Ci. 2. metaf. (o rečeh) po naravi sposoben (pripraven) za kaj: le pesn.: vox ingeniosa sonis mutandis O., terra ingeniosa colenti O. plodonosna, ad segetes ingeniosus ager O.
ingenious [indží:njəs] pridevnik (ingeniously prislov)
duhovit, pameten, bistroumen, iznajdljiv, premeten, spreten
ȉngeniōzan -zna -o (lat. ingeniosus) ingeniozen, bister, domiseln, duhovit
lambent [lǽmbənt] pridevnik (lambently prislov)
iskreč se, lizoč (plamen); bežen (luč); lesketajoč, iskreč se (oči), sijajen; iskriv (humor), duhovit
lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =
1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.
2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so
1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.
2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.
3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.
4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.
mucalít -ă (-ţi, -te) adj. hudomušen, šaljiv, šegav, duhovit
niveauvoll na visokem nivoju; duhovit
oportuno ugoden, priličen, prikladen, o pravem času, na pravem mestu, sposoben; dovtipen, duhovit
en tiempo oportuno pravočasno
creer (considerar) oportuno imeti za umestno
pointed [pɔ́intid] pridevnik (pointedly prislov)
šilast, koničast
figurativno oster, zbadljiv
figurativno duhovit, odločen; vperjen (at v kaj)
arhitektura pointed roof gotska šilasta streha
pointed arch šilast lok
pointed style gotski stil
pointed fox imitacija srebrne lisice
precioso drag, dragocen; izvrsten; lep, čeden; šaljiv; duhovit
piedras preciosas dragulji
precioso m ljubček, dragec, dragi
pregnant [prégnənt] pridevnik (pregnantly prislov)
nosna, breja; ploden, bogat (in)
figurativno duhovit, klen, vsebinsko bogat (with)
figurativno pomemben, važen, pregnanten