-
híkorice ž mn. smuči, skije od hikorijeva drva
-
lésarstvo s zapošljenje u industriji drva, u drvnoj industriji
-
lesén -a -o
1. drven, od drva: -i drog, klin, vijak, križ; -a embalaža, škatla, žlica; -e grablje, vile, stopnice
2. drvenast: -a koleraba, redkvica
3. drven, drvenast, drvendekast, ukočen, neokretan: prste imam čisto -e; v družbi ne bodi tako lesen
-
napústek -tka m
1. v. napušč, pristrešek: stati pod -om
2. kalo, sasušak, razmjerak (-mer-) pri mjerenju (mer-) drva
-
náton m dijal. mjesto (mes-) uz kuću gdje se cijepaju (cep-) drva
-
skládanica ž
1. skladnja, drva složena u redove: drva v -o zložiti
2. gomila, naslaga, kamara: skladanica papirja, knjig
-
tnála ž i tnálo s
1. panj na kojemu se cijepaji, cepaju drva
2. mjesto gdje se cijepaju, cepaju drva
-
tnálovina i tnalovína ž zemljom pomiješano, pomešano trulo iverje na mjestu gdje se cijepaju, cepaju drva
-
bukev samostalnik1. Fagus (drevo) ▸
bükkfa, bükkposekati bukev ▸ bükkfát kivág
hlodi bukve ▸ bükkfarönkök
plod bukve ▸ bükkfa termése
drva bukve ▸ bükk hasábfa, bükk tűzifa
les bukve ▸ bükkfa
gozd bukve ▸ bükkerdő
krošnja bukve ▸ bükkfa koronája
barva bukve ▸ bükkfaszín
Povezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev2. neštevno (les ali izdelek) ▸
bükkfa, bükkmasivna bukev ▸ tömör bükkfa
parjena bukev ▸ gőzölt bükk
imitacija bukve ▸ bükkfaimitáció
Mlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete.
-
bukov pridevnik1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸
bükk, bükkfabukov štor ▸ bükkfatuskó
bukov list ▸ bükkfalevél
bukov žir ▸ bükk-makk
bukov les ▸ bükkfa
bukov hlod ▸ bükkfarönk
bukova drva ▸ bükk tűzifa
bukova veja ▸ bükkfaág
bukov plod ▸ bükktermés
bukov gozd ▸ bükkfaerdő
bukovo drevo ▸ bükkfa
bukovo poleno ▸ bükkfahasáb
bukov drogovnjak ▸ bükkfacsemete
Hodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.
2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸
bükkbukov briket ▸ bükkfa brikett
bukov furnir ▸ bükkfa furnér
bukov parket ▸ bükkparketta
3. (o barvi) ▸
bükkbukova barva ▸ bükkszín
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸
fafejű, tuskóSong Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸
kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.
-
čòk (čôka) m
1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
pren. spati kot čok dormire come un ciocco
sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo
2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)
3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
gorski čok cima, rilievo isolato
-
délati (-am)
A) imperf.
1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione
2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione
3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito
4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna
5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile
6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti
7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello
8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente
9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco
B) délati se (-am se) imperf. refl.
1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro
2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
-
dokládati (-am) imperf. ammucchiare, aggiungere, mettere (ancora):
dokladati drva na ogenj mettere altra legna sul fuoco
-
dŕvca (dŕvc) n pl. dem. od drva legna
-
gabrov pridevnik (o drevesu ali delu drevesa) ▸
gyertyángabrova drva ▸ gyertyán tűzifa
gabrov drevored ▸ gyertyánfasor
gabrov gaj ▸ gyertyánliget
gabrov gozd ▸ gyertyánerdő
gabrov les ▸ gyertyánfa
gabrovo vejevje ▸ gyertyánágak, gyertyángallyak
gabrovo deblo ▸ gyertyántörzs
-
košar|a ženski spol (-e …) der Korb, der Handkorb; letalstvo pri balonu: der Ballonkorb, die Gondel; -korb (iz oblancev Spankorb, iz šibja Weidenkorb, gradbeništvo, arhitektura okenska Fensterkorb, s pokrovom Deckelkorb, za drva Holzkorb, za perilo Wäschekorb, za pokošeno travo pri kosilnici Grasfangkorb, z ročem/ročajema Henkelkorb, za kruh Brotkorb, žična Drahtkorb)
košara za dojenčka der Korbwagen, der Stubenwagen
v pomivalnem stroju: košara za posodo der Geschirrwagen
cele košare körbeweise
-
kúhati (-am)
A) imperf. ➞ skuhati
1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
uči se kuhati impara a cucinare
kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas
2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
kuhati marmelado cuocere la marmellata
kuhati apno cuocere la calcina
teh. kuhati les vaporizzare il legno
kuhati žganje distillare l'acquavite
3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
kuhati maščevanje ordire la vendetta
4. pren.
kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
kuhati mulo tenere il broncio
kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
kuhati zavist invidiare
vročina ga kuha ha la febbre
B) kúhati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. ribollire:
v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia
2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa
-
kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.
2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.
3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.
-
listavec samostalnik ponavadi v množini (drevo) ▸
lombos faveje listavcev ▸ lombos fa ágai
hlodovina listavcev ▸ lombosfa-rönkök
les listavcev ▸ lombos fa faanyaga
sadike listavcev ▸ lombosfa-palánta
drva listavcev ▸ lombosfa-tűzifa
gozdovi listavcev ▸ lombosfa-erdő
vrste listavcev ▸ lombosfa-fajta
debla listavcev ▸ lombos fák törzse
tropski listavec ▸ trópusi lombos fa
zimzeleni listavci ▸ örökzöld lombos fa
Sopomenke: listnato drevo -
lop|a [ó] ženski spol (-e …) der Schuppen; (stojnica) die Bude; majhna lesena: der Holzverschlag; (za čolne der Bootsschuppen, za drva Holzschuppen, za orodje Geräteschuppen, za stroje Maschinenschuppen, skladiščna Lagerschuppen)