Franja

ēmātūrēscō -ere -mātūruī (—) dozore(va)ti: Plin., Gell.; pren. ublažiti se, poleči se: si modo laesi ematuruerit Caesaris ira O.

gather¹ [gǽðə]

1. prehodni glagol
zbrati, zbirati, nabirati; trgati (cvetje); (na)gubati

2. neprehodni glagol
zbrati se; povečati se, rasti; sklepati; zgostiti se; dozoreti
medicina zgnojiti se

as far as I can gather kolikor lahko presojam
to be gathered to one's fathers (ali people) umreti
to gather the brows namrščiti se
to gather ground okrepiti, ojačiti se
to gather to a head dozoreti, zgnojiti se
to gather strength (volume) ojačiti (povečati) se
to gather way (ali speed, momentum) povečati hitrost
a rolling stone gathers no moss goste službe redke suknje
to gather o.s. together zbrati se, zavedati se

heranreifen dozorevati, dozoreti

maturare

A) v. tr. (pres. maturo)

1. zoriti:
il sole matura i frutti sonce zori sadje

2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

3. izdelati, razdelati, dodelati:
maturare un piano dodelati načrt

B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
gli interessi sono maturati obresti so dospele
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu

mātūrāscō -ere, mātūrāvī (incoh. k mātūrāre) dozore(va)ti (o sadovih): Vulg., Aug., Lact.

mature² [mətjúə]

1. prehodni glagol
pustiti dozoreti (sadje, vino, sir)
figurativno izpopolniti

2. neprehodni glagol
zoreti, dozoreti, razviti se (into v)
ekonomija zapasti

mātūrēscō -ere, mātūruī (incoh. iz mātūrus)

1. dozore(va)ti, zoreti (o sadovih): Plin., cum maturescere frumenta inciperent C.; (o gnoju): si pus maturuerit Cels. če dozori.

2. metaf. (o človeku, njega telesu, duševnih lastnostih in delih) dozore(va)ti, dorasti (doraščati), odrasti (odraščati), razvi(ja)ti se (čedalje bolj, popolnoma), (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se, (o)jačati se: Sen. ph., partūs (telesni plodi) maturescunt Ci., haec (nymphe) ubi nubilibus primum maturuit annis O. brž ko je stopila v leta, godna za možitev, brž ko je postala godna za možitev, senescentibus vitiis, maturescente virtute L., si virtutes iuvenis maturuissent Plin. iun., libros nondum satis maturuisse Q. še niso godne za izdajo; tudi: lucus maturuit O. je zras(t)el.

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

mellow² [mélou]

1. prehodni glagol
zmehčati, omehčati

2. neprehodni glagol
dozoreti, zmehčati se, omehčati se

per-mātūrō -āre -āvī (per in mātūrāre) (popolnoma, povsem) dozoreti: arbori moro similem esse; nam primum album est, deinde rubrum, cum permaturavit nigrum Hyg.

plump² [plʌmp] prehodni glagol & neprehodni glagol
zrediti (se); dozoreti (sadje)

to plump out (ali up) zrediti se, odebeliti se

prìspjeti prìspijēm (ijek.), prìspeti prìspēm (ek.)
1. prispeti: pošta danas nije prispjela zbog snježnih smetova
2. dozoreti: voće je prispjelo; djevojka je prispjela za udaju
3. priti na misel: prispjelo mu da ode

pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)

1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.

2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.

reifen zoreti, dozoreti (tudi figurativ); zu etwas reifen dozoreti do

sàzreti sàzrām, sàzrīm (ijek., ek.) dozoreti: voće je sazrelo; stvar je odavno sazrela; rano sazrela djevojka

season² [si:zn]

1. prehodni glagol
začiniti, zabeliti, napraviti okusno, prijetno; dozoriti (plodove, vino); osušiti (les); aklimatizirati, privaditi, priučiti (to s.th. na kaj)
arhaično ublažiti, omiliti

seasoned soldiers fronte navajeni vojaki
seasoned wine dozorelo vino
seasoned wood suh les
highly seasoned dish močnó začinjena jed
to be seasoned to climate biti navajen na klimo
to season a cask namočiti sod
my pipe is not yet seasoned moja pipa še ni ukajena
to season one's remarks with jokes zabeliti svoje opazke s šalami, z dovtipi
to season sailors privaditi mornarje na morje
let mercy season justice! naj usmiljenje omili (ublaži) pravičnost!

2. neprehodni glagol
dozore(va)ti; (p)osušiti se; privaditi se, aklimatizirati se, navaditi se (to na)

timber seasons well in the open air les se dobro osuši na prostem

stȁsati stȁsam, stȁšēm
1. prispeti: uto stasa i ostalo društvo
2. dorasti, dozoreti: sinko mu je stasao za školu; djevojka je stasala za udaju

suc-crēscō (sub-crēscō) -ere -crēvī -crētum (sub in crēscere)

1. (od) spodaj rasti: ordo pilorum succrescit Cels.

2. podrasti (podraščati), spodrasti (spodraščati), izpodrasti (izpodraščati), vzrasti (vzraščati): subcrescit ab imo … cortex O., ne quid fortuitum et agreste succrescat, quod necet segetem Sen. ph., nec patiantur herbam succrescere Col.; pren.: mores mali quasi herba inrigua succreverunt uberrume Fl., per seque vident succrescere vina O. da se vino samo od sebe dopolnjuje.

3. klas. le metaf. dorasti (doraščati), (z)rasti, dozore(va)ti, vzpe(nja)ti se, povzdigniti (povzdigovati) se do česa: non enim ille mediocris orator vestrae quasi succrescit aetati Ci., se gloriae seniorum subcrevisse L.

sviluppare

A) v. tr. (pres. sviluppo)

1. odviti, odvijati; odmotavati

2. sprožiti; sprostiti, sproščati

3. uhajati:
il terreno sviluppa gas iz zemljišča uhaja plin

4. foto razviti

B) ➞ svilupparsi v. rifl. (pres. mi sviluppo)

1. biol. razvijati se

2. razviti se, dozoreti (otrok)

3. razvijati se, napredovati, rasti:
nell'ultimo decennio si è sviluppato il turismo v zadnjem desetletju se je razvil turizem

4. pojaviti, pojavljati se; širiti, razširjati se; sprostiti, sproščati se:
evitare che l'epidemia si sviluppi preprečiti, da se ne bi razširila epidemija
dal terreno si sviluppano gas iz zemljišča se sproščajo plini

upolováčiti -lòvāčīm, upolòviti upolòvīm do polovice narediti, pripraviti, dozoreti: upolovačiti ručak; grožđe tek upolovačilo