Franja

indigeno

A) agg. domač, iz samega kraja

B) m (f -na)

1. domačin, domačinka; domorodec

2. ekst. divjak

Inländer, der, (-s, -) domačin

locálnic -ă (-i, -e)

I. adj. krajeven

II. m/f krajan (-ka), domačin (-ka)

mjȅštanin m, mn. mjȅštāni (ijek.), mȅštanin m, mn. mȅštāni (ek.) domačin, prebivalec v kraju: ovaj drug nije tu mještanin

native² [néitiv] samostalnik
domačin, rojak, domorodec (of)
v Avstraliji rojen Britanec
botanika, zoologija domača rastlina ali žival; umetno gojena ostriga

nativo

A) agg.

1. rojsten, roden:
terra nativa rojstni kraj
il tetto nativo rojstna hiša

2. miner. čist, naraven (brez primesi)

B) m (f -va)

1. domačin, domačinka

2. (indigeno) domorodec

naturel, le [-rɛl] adjectif naraven, priroden; preprost, (vino) pristen; neprisiljen; (otrok) nezakonski; masculin narava, naravne lastnosti, čud, temperament; domačin

histoire féminin naturelle prirodopis
loi féminin naturelle naravni zakon
sciences féminin pluriel naturelles prirodoslovne znanosti
parties féminin pluriel naturelles spolovila
enfant masculin naturel nezakonski ofrok
mort féminin naturelle naravna smrt
phénomènes masculin pluriel naturels naravni pojavi
au naturel po naravi, naravno, (o živilih) brez začimb ali prilog
conserve féminin au naturel konserva brez začimb
bœuf masculin au naturel govedina servirana sama, brez priloge
il est timide de son naturel po svoji naravi je plašen
se conduire avec naturel neprisiljeno se vesti
les naturels méprisent les étrangers domačini prezirajo tujce

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

régnicole [renjikɔl] adjectif rojen v deželi, domač; masculin, féminin domačin, -nka

Français masculin régnicole rojen Francoz

urođènīk -íka m domačin, avtohton: Indijanci su u Americi -ici

verna -ae, m, f (morda iz *versna ognjišče ali iz *u̯esinā k hiši sodeč; prim. lat. Vesta)

1. v gospodarjevi hiši sužnji rojen suženj, domači (hišni) suženj: Pl., H., Caelius in Ci. ep., Val. Max., Iust.; taki sužnji so bili na slabem glasu kot nizkotni klečeplazneži, neotesani šegavci in nesramni predrzneži: Sen. ph., Mart.; kot psovka = pavliha: Pl.

2. metaf. tuzemec, domačin: de plebe Remi Numaeque verna Mart.; kot adj. domač: apri, lupi Mart., liber Mart. v Rimu pisana.

автохто́н -а ч., domačín -a m., avtohtón -a m.

коренник m srednji konj v ruski trojki, ojnični konj; (prov.) domačin

тубі́лець -льця ч., domačín -a m.

туземец m domačin

уро́дженець -нця ч., domačín -a m.

уроженец m domačin;
какой он уроженец? od kod je doma?
он московский уроженец on je iz Moskve

blackfellow [blǽkfelou] samostalnik
sleng avstralski domačin

Kanaka [kənǽkə, kǽnəkə] samostalnik
domačin na otokih Južnega morja

Chthonius -iī, m (Χϑόνιος Domačin) Htonij,

1. Kentaver: O.

2. eden od mož, ki so zrasli iz zmajske setve: Hyg.