largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren
largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan
lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)
1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.
2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.
3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le
4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.
long1 [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen
long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek
long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina
long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
long-aevus 3 (longus in aevum)
1. dolgoleten, dolgotrajen: pons Stat., auctoritas, impunitas Amm.
2. star, ostarel, prileten, oslabel: Ambr., coniunx, parens, sacerdos, senes V., manus O., caput Pr., capilli Mart.
per-tināx -ācis, adv. pertināciter (per in tenāx)
1. trdno (krepko, močno) držeč: ales unguibus pertinax Ap., pertinaciter haerere Q. trdno, pertinacissime retinere Plin.; occ. „denar trdno držeč,“ zelo skop (škrt), skopuški, preskop: Pl.
2. metaf.
a) dolgo se držeč, dolgo se ohranjajoč, dolgo trajajoč, dolgotrajen: siligo Plin., spiritus Q., flatus Sen. ph.
b) trdovraten, trmast, vztrajen: Varr., Val. Max., Plin. iun., Prud. idr., fortuna Ca. nepremagljiva, p. non ero Ci., certamen non minus periculosum quam p. L., pertinaces concertationes in disputando Ci., digitus non male p. H. ki se dosti ne upira, pertinax ad obtinendam iniuriam L., p. adversus temerarios impetūs L., in quod coepit p. et intenta Sen. ph., magis p. in rebellando animus fuit Fl., pertinaciter resistere L., pertinaciter (pertinacius Hirt.) insequi L., pertinaciter rem retinere S. fr.
c) vztrajen, stanoviten: vicit omnia pertinax virtus L., acclamatio p. Cu. krepek, živ, p. in repugnando L.; z gen.: iustitiae Ap.; pesn. z inf.: ludum ludere H., pertinacissime studiis deditus Suet.