suha dolina ženski spol geografija das Trockental, die Talung
valovna dolina stalna zveza
fizika (točka valovanja) ▸ hullámvölgy
Sopomenke: valovni dol
zatrepna dolina ženski spol geografija das Sacktal
Ziljska dolina ženski spol geografija das Gailtal
ă̄ger1 -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)
1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.
2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).
3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.
bajo moški spol nižava, dolina; plitvina, sipina; konjsko kopito; bas, basist
bajo cantante bariton z basovsko barvo
dar bajo poiti
bajos pl ženske spodnje obleke (perilo); štiri konjske noge
bottom1 [bɔ́təm] samostalnik
dno, tla; vznožje; nižava, dolina; podlaga, osnova
vulgarno zadnjica; sedalo; ladijsko dno, ladja; usedlina, gošča
figurativno vzrok, razlog
pogovorno vztrajnost; enica (prestava v motorju); najoddaljenejši kraj; spodnje čelo mize, oseba, ki tam sedi
at (the) bottom dejansko, pravzaprav, v resnici
to act (ali stand) (up) on one's own bottom delati na svojo roko (odgovornost), biti neodvisen
from top to bottom od glave do pete
to be at the bottom of s.th. biti pravi vzrok česa
the bottom of the business bistvo stvari
to be embarked in the same bottom imeti isto usodo, udeležiti se iste stvari
to go to the bottom potopiti se, utoniti
from the bottom of one's heart z dna srca
to knock the bottom out of dokazati neresnico, ovreči, podminirati
bottom leather podplat
to get down to rock bottom priti stvari do dna
to send to the bottom potopiti
to touch bottom nasesti; figurativno zaiti v hude težave
to venture all in one bottom staviti vse na eno kocko
bottom up! izpij do dna!, eks!
at the bottom of the street na koncu ulice
bottom-land [bɔ́təmlænd] samostalnik
dolina
convallis -is, f
1. zaprta dolina, dolina v gorovju, kotlina: Varr., Lucr., L., Lucan., Plin., Ap., cum se maior pars agminis in magnam convallem demisisset C., pedestres copiae, quas in convalle collocaverant C., penitus convalle virenti inclusae animae V.
2. dolinska stena, brežina, reber: Romam in montibus positam et convallibus … irridebunt Ci. — Pl. tudi convallia -ium, n: Prud.
Opomba: Abl. sg. nav. convalle, redk. convallī.
dale [deil] samostalnik
poetično dolina
up hill and down dale čez drn in strn
to curse hill and down dale preklinjati ves svet
dean [di:n] samostalnik
dekan; starešina, nestor; soteska, dolina
dèra ž (t. dere, perz.) dial.
1. potok
2. geogr. melina, dolina
dô dȍla m, mest. u dòlu, mn. dòlovi dol, dolina; po gorama, po dolovima povsod; za gorama, za dolovima daleč
dôl dȍla m dol, dolina: dol vala
dól -a (i ou̯) m, lok. mn. po doleh star. dolina, dol, do: potok teče po -u; zvonjenje se razlega čez hrib in dol
zvonjava odjekuje nadaleko; valovni dol
dóla ž ljubk. dolinica, dolina
drȁga ž
1. draga, dolina, soteska
2. morski zalivček: more se uvlači u suhu zemlju i ono predstavlja zatone, zalive, zatoke, drage i unutrašnja mora
dražètina ž večja draga, dolina
drȁžina ž večja draga, dolina
glen [glen] samostalnik
dolina, globel, soteska