Franja

mamelle [mamɛl] féminin, vieilli dojka, prsi; velike prsi

enfant masculin à la mamelle dojenček

mamma² [mǽmə] samostalnik
anatomija dojka
zoologija sesek, vime

mamma¹ -ae, f (iz *madmā: madēre; prim. gr. μαζός, μαστός, μασϑός prsi)

1. prsna (sesna) bradavica, (ženske) prsi, dojka (dojke), materine prsi, nedrje, nedra, sesek, seski: Pl., Ter., Gell., ubera mammarum Lucr., m. tumens Sen. ph., mammae durae Cels., mammae muliebres Cels., subnectens exsertae cingula mammae V., mammam matris appetere Ci.; redkeje moška sesna bradavica, moški sesek: Amm., mamma et barba Ci., sagittā sub mammā traiectus Iust.; pri živalih sesek, vime: Varr., V., Plin., Mart., Cels., tenet fama lupam infantibus praebuisse mammas L., mammam dare Ci.

2. metaf. štrlina, (iz)boklina, vzboklina, (iz)bočina na drevesni skorji: Plin.

mammēlla f

1. anat. dojka; (materine) prsi:
dalle mammelle pren. od otroštva
togliere dalle mammelle otroka odstaviti

2. geogr. kopast vrh

nūtrīcius 3 (nūtrīx)

I. adj. doječ, goječ, vzrejajoč: Arn., sinus Col. dojniško krilo, naročje dojilje, pastor Varr. —

II. subst.

1. nūtrīcius -iī, m prehranjevalec, redník, rejník, vzgojitelj: Faustulus n. Varr., Pothinus, n. pueri C., Ganymedes eunuchus, n. suus Aur.; metaf.: hic (sc. favonius) … adflatu nutricium exercebit Plin. bo za rednika, bo redilno vplival.

2. nūtrīcia -ae, f dojilja, dojka, dojníca, redníca, rejníca, vzgojiteljica: Hier.

3. nūtrīcium -iī, n
a) dojitev, prehranjevanje, reja, vzgoja: Sen. ph.; v pl.: Arn.
b) v pl. dojnína, plačilo za rejo, plačilo za vzgojo: Ulp. (Dig.).

petto [pétɔ] samostalnik (množina petti)
italijansko dojka

in petto tajno
to have s.th. in petto imeti kaj za bregom

rūma¹ -ae, f (po nekaterih domnevah iz indoev. kor. *(s)reu- teči (prim. Rōma) ali pa retrogradna tvorba iz rūmināre; prim. Rūmīna) stlat. beseda (= mamma) (doječe) prsi, dojka (dojke), sesek (seski): Ruminae propter rumam Varr. — Soobl. rūmis -is, f: rūmīs (nom. pl.) sive rumae Varr. fr. ap. Non.; abl. sg. rūmī Varr., mamma rumis dicitur P. F., lupa infantibus praebens rumim, — ita vocabant mammam — Plin.

sân

I. -uri m prsi, nedrje

II. -i m dojka

sein [sɛ̃] masculin prsi; (ženske) prsi, nedra, dojka; figuré naročje; figuré srce, notranjost

sein de la terre notranjost zemlje
sein de Dieu (religion) raj
sein de l'Eglise naročje Cerkve
dans le, sur le sein v naročju
donner le sein à son enfant dojiti otroka
l'enfant prend le sein otrok sesa (pri materi)
nourrir au sein dojiti
porter dans son sein nositi pod srcem; figuré srčno ljubiti
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti, rediti gada na prsih
serrer sur, contre son sein stisniti k sebi, pritisniti na svoje prsi
vivre au sein de sa famille živeti v krogu svoje družine

teta ženski spol prsi, dojka; (kravje) vime; prsna bradavica, sesek

ama de teta dojilja
niño de teta dojenček
dar (la) teta dojiti

téton [tetɔ̃] masculin, familier prsi, dojka

tetta f pog. dojka; jošk

ubero¹ m knjižno dojka; sesek, vime

zinna f srednjeital. dojka, jošk

zizza f nareč. dojka, jošk

Rūmīna (v rokopisih tudi Rūmia) -ae, f (gl. rūma, rūmis) (sc. dea) Rumína (Rúmija) = „Dojilja“, „Dojka“, „Dojníca“, boginja doječih čred in dojencev; častili so jo v svetišču na Velabru: Varr., Aug. — Od tod adj. Rūmīnālis -e Rumínin (Rúmijin): ficus Varr., L., Plin., Fest. ali Ruminalis arbor T. in (pesn.) Rumĭna ficus O. Ruminina (Rumijina, ruminska) smokva, pod katero je baje volkulja dojila Romula in Rema.

ziza samostalnik
ponavadi v množini, neformalno, lahko grobo (dojka) ▸ didi, cici
Pred očmi so se mu sprehajale pohotne mladenke z ogromnimi zizami in dolgimi nogami. ▸ A szeme előtt csupa buja, hosszú lábú ifjú hölgy sétált hatalmas didikkel.

μαῖα, ἡ [Et. hipokorist. od μήτηρ] 1. dojka, dojilja. 2. babica, mamica.

τήθη, ἡ [Et. iz θήθη (prv. pom.: dojka), sor. θεῖος, gl. θάω] stara mati, babica.

τιθήνη, ἡ dojka, dojilja, strežnica.