Franja

dìvljāk -áka m
1. divjak: za -e umetnost ima istu cenu koju i kokosovi orasi
2. divjak, surovež
3. divjak, necepljeno drevo

dìvljaka ž
1. divjak, necepljeno drevo
2. divjakinja

divljàkinja ž
1. divjakinja
2. divjak, necepljeno drevo

dìvljan m
1. ekspr. divjak
2. enooki divjak, kiklop

enragé, e [ɑ̃raže] adjectif besen, razkačen, divji; médecine stekel; strasten, ves mrtev (après na); masculin obsedenec, divjak

joueur masculin enragé strasten igralec
être enragé contre quelqu'un biti besen, divji na koga
manger de la vache enragée stradati, živeti v pomanjkanju

ferus 3 (iz *g̑hu̯er- kriviti se, *g̑hu̯er divja zver, *g̑hu̯eros; prim. gr. ϑήρ = ajol. φήρ tes. φείρ= sl. zver)

1. divji, neukročen: apes Varr., bestiae vel cicures, vel ferae Ci., capra, alites V., canes V., O., belua levanguis O., leones H., arietes Col., tauri Suet. Pogosto subst. fera -ae, f (sc. bestia) in (redko) ferus -ī, m divja žival, zver(ina): multa genera ferarum C., feris corpus obicere Ci., ferarum ritu L., Cu., Fl., fractae claustris ferde Plin. iun., membra ferarum, confectores ferarum Suet., arenaria fera Amm.; atrib.: fera castor Ap.; kot masc.: = lev: Cat.; = merjasec Ph., ira feri O. = (kalidonskega) merjasca; = konj V. pectebat ferum V., = jelena; ferus tudi = volk O. ali = kača Sil.; sinekdoha: žival sploh: ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., in feri alvum V. v trebuh trojanskega konja, v pomenu „konj“ tudi pri O. in Petr., v pomenu „vol“ pri O., habitandae piscibus undae terra feras (sesalke) cepit, volucres aër O., o mravlji: Mart.; pren.: magna minorque ferae O. (ozvezdji) obadva medveda, iter est per formas ferarum O. skozi živalske (= živalskega kroga) podobe.

2. bot. (o rastlinah) divji = samorasten, gozden: fructus feros mollire colendo V., f. robora O., arbores Col., oliva Stat.

3.
a) (o krajih) divji, pust, neobdelan: montes V., silvae H., regia Ditis O.
b) (o vonju) neprijeten: odor Plin.

4. metaf.
a) (o ljudeh in abstr. rečeh) divji = neomikan, neizobražen, surov, rod, neotesan, zagoveden: adeon' me … putas … ferum Ter., homines feri ac barbari C., fera quaedam sodalitas germanorum Lupercorum Ci., vita Ci., genus hominum S., gentes Suet., habitatores Amm.
b) (po značaju) divji = trdosrčen, neusmiljen, krut, grozen, grozovit: aut inhumanus aut ferus Ter., hostis Ci. ut nemo tam ferus fuerit, quin eius casu illacrumarit N., Iuppiter V., Col., Cyclops, tyrannus O., iuvenis Cat., Marius Fl.; enalaga: mores Ci., tela Lucr., facinus L., cor V., O., animi ardor, ingenium, dolores, gaudia, sacra, bellam, ensis, fulmina, vis vertorum O., pectora, furor Val. Fl., hiems Stat., clamores Sil.; z drugim sup.: ferum visu Sil. grozno; subst. m. = divjak: sic me ferus ille premebat O.; fem. = divjakinja: ligones rapuere ferae (= Bacchae) O.

forcené, e [fɔrsəne] adjectif besen, nor; ves iz sebe; fanatičen, strasten; masculin blaznež, norec, besnež, divjak

Halbmensch, der, divjak

hòrjatin m, mn. hòrjati (t. horjat, gr. choriates) ekspr. prostak, zagovednež, neotesanec, divjak

incivile

A) agg.

1. neomikan, neciviliziran; divjaški

2. prostaški, grobijanski, neolikan

B) m, f prostak, prostakinja, grobijan, grobijanka; divjak, divjakinja

indigeno

A) agg. domač, iz samega kraja

B) m (f -na)

1. domačin, domačinka; domorodec

2. ekst. divjak

madcap [mǽdkæp]

1. pridevnik
nepremišljen, divji, vročekrven

2. samostalnik
vročekrvnež, -nica, divjak

monstruo moški spol pošast, spaka, izrodek, divjak

monstruo de la naturaleza vzdevek za plodovitega dramatika Lope de Vega

mùrlak m, mùrlāk -áka m (it. morlacco) slabš. neotesanec, divjak

Naturmensch, der, primitiv; divjak; otrok narave; figurativ primitivec

ottentōtto

A) m (f -ta)

1. Hotentot

2. pren. slabš. primitivec, divjak, neotesanec, surovež

B) jezik hotentotščina

C) agg. hotentotski

Rabauke, der, (-n, -n) divjak

riparia f agr. sejanec, divjak (iz ameriške trte)

sălbátic -ă (-i, -e)

I. adj.

1. divji

2. divjaški

II. m divjak

sauvage [sovaž] adjectif divji; surov; neukročen; nekultiviran, neciviliziran; neobljuden; figuré nedružaben, odljuden; brezčuten, nečloveški; botanique divje rastoč; neprijeten (okus); masculin, féminin divjak, -inja, neciviliziran človek; figuré samotar, čudak

retourner à l'état sauvage podivjati
se conduire comme des sauvages obnašati se kot divjaki