Franja

Wettfahrer, der, dirkač

го́нщик -а ч., tekáč -a m., dirkáč -a m.

celēs -ētis, m (gr. κέλης)

1. konj dirkač: Plin. (z acc. pl. celetas), Serv.

2. (enojamborna) jadrnica, brzoplovka: Plin., Gell.

poursuiteur [-sɥitœr] masculin kolesarski dirkač (na dirkališču)

prasinus 3 (gr. πράσινος)

I. česnovozelen, česna(s)tozelen: color Plin., pila, fascia Petr., viriditas Cass.; subst. prasinus -ī, m prázin = „česnovozelenec“, neki drag kamen, smaragd ali kremen: Cass., Cypr. —

II. sodeč k česnovozeleni (česna(s)tozeleni) stranki (dirkačev): factio, agitator Suet.; subst. prasinus -ī, m dirkač (dirkalec) česnovozelene (česna(s)tozelene) stranke: de prasino conviva loquatur Mart.

rouleur, euse [rulœr, öz] masculin delavec, ki vali (sode), vozi (rudo); nestalen delavec; vieilli klatež, potepuh, vagabund; féminin lahkoživka, pocestnica; masculin, sport dober kolesar dirkač; zoologie zavijač

smanettone m žarg. dirkač na motorju

stayer [stɛjœr] masculin dirkalni konj za dolge proge; kolesarski dirkač, ki vozi za motociklom

trotter [trɔ́tə] samostalnik
konj dirkač, dirkalni konj
pogovorno noga (klavnih živali)
množina, šaljivo noge

pig's, sheep's trotters prašičje, koštrunove noge (parklji)

velocista m, f (m pl. -ti) šport

1. kratkoprogaš, sprinter

2. hitrostni dirkač (v kolesarstvu); sprinter (v kolesarstvu)

venetus² 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)

1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.

2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart.

avtomobilski pridevnik
(o avtomobilih) ▸ gépkocsi, autóPovezane iztočnice: avtomobilski kasko, avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje avtomobilske odgovornosti, avtomobilski plašč, avtomobilski šport

brazilski pridevnik
(o Braziliji in Brazilcih) ▸ brazilPovezane iztočnice: brazilski real

celer -eris -e, adv. celeriter (prim. gr. *κέλλω, κέλομαι gonim, tiram, κελεύω priganjam, ukazujem, κέλης konj dirkač, βουκόλος goveji pastir, lat. celsus)

1. hiter, nagel, uren: N., L., T. idr., face te propere celerem Pl., sagittae, navis O., canis, equus, classis Tib., iambi H. lahkotni, progenuit pedibus celerem V. brzonogega, quam habui, absumpsi celeriter Pl., cisio celeriter ad urbem advectus Ci., imperata celeriter fecerunt C., Cu., celerius omnium opinione C. hitreje kakor se je sploh mislilo; enalaga: c. pedes Pr., alae, corpus, fuga V.; z abl.: celer iaculo V. spreten v metu kopja, pennā O., motu Lucan.; pesn.
a) z inf.: celer sequi Aiax ali celer excipere aprum H.
b) z gen. gerundii: c. nandi Sil.

2. pren.
a) nagel, hiter, uren: consilium Ter., celeri auxilio opus est N., celeria remedia N. hitro učinkujoča, animus c. V., oratio Ci. mens, quā nihil est celerius Ci., c. victoria C. hitro dobljena, mors Tib., Suet., quā fata celerruma (sunt) V. kjer smrt najhitreje nastopi; z abl.: cogitatione ali sensu celer Vell. nagle doumljivosti, uvae celeres proventu Plin.
b) v slabem pomenu prenagel, prehiter, silen, vročekrven: consilia celeriora L.; pesn. z inf.: irasci celer H. nagle jeze, oderunt sedatum celeres H.

3. subst. Celerēs -um, m hitreci, sprva jezdeci, pozneje rim. vitezi: Plin., Dig. idr., trecentosque armatos ad custodiam corporis, quos Celeres appellavit... habuit (Romulus) L. Razdeljeni so bili v tri centurije (Ramnes, Tities, Luceres), vsaki je načeloval tribun (tribunus Celerum): praeco ad tribunum Celerum, in quo tum magistratu forte Brutus erat, populum advocavit L. Numa je število centurij podvojil, Tarkvinij Prisk pa pomnožil na 1200 mož (gl. tudi tribūnus). V sg. Celer načelnik Celerum in Remov morilec: O. (Fast. IV, 37 in nasl.) — Celer -eris, m Celer (Hitri), priimek Cecilijevega, Domicijevega, Egnacijevega, Mecijevega in Novijevega rodu. Samo Celer
a) Atikov osvobojenec: Ci. ep.
b) stavbenik v Neronovem času: T.
c) neki vitez v Domicijanovem času: Plin. iun.

Opomba: Neutr. celere = celeriter: Pac. fr., Enn. ap. Non., Lex ap. Front., Cypr.; celer kot fem.: L. Andr. ap. Prisc., Lucr., Cael.; celeris kot masc.: Naev. fr., Ca. ap. Prisc. Gen. pl. celerum nam. celerium: Cael. Nenavaden superl. celerissimus: Enn. ap. Char. et ap. Prisc., Matius ap. Prisc.

fortis -e, adv. fortiter (stlat. foretus in narečno horctus; prim. osk. fortis = lat. fortius; menda sodi sem tudi gr. τρέφω strdim, τρέφεσθαι strditi se)

1. jak, močan, krepak, trden, strumen, čil, čvrst: arator Ci., agricola H., coloni V.; z abl.: manu fortis Ci., N., V., O., L. s krepko roko = osebno hraber, cursu fortis O., fortiter venari N. čvrst (čil) lovec biti; o telesnih delih, o telesu: humeri V., pectora O., caput Plin., fortissima corpora Q.; o živalih: equus Enn., Lucr., V., O. konj dirkač, tauri V., animalia, armenta O., fortes ad opera boves Col.; o neosebnih subj.: herbae O. močno učinkujoče, venti O., male fortes undae O. = slabeči, frumenta Plin., hunc adstringite ad columnam fortiter Pl., non fortiter haeret asello O. ne trdno, fortius curari Ci. z močnejšimi zdravili, fortius loris uti O. krepkeje jih nategniti, fortius arserunt agitati ignes O. ogenj je močneje vzplamenel, sublatis fortius manibus Petr.; occ. trden = trpežen: ulmi V., (arbusta) fortia surgunt V., arbor fortīs ramos pandens V., fortissima ligna C., fortia vincula Sen. tr.; meton. krepak = redilen, tečen: f. cibus Lact., fortiora legumina in cibo Plin.

2.
a) hraber, pogumen, srčen, drzen, smel, neustrašen, odločen, trdne volje: f. familia Pl., vir Ter., homo fortis ac strenuus Ci., L., vir fortis atque strenuus S., imperator in proeliis strenuus et fortis Q., fortes et animosos … servare cupimus Ci., Serv., Cu., fortissimi viri, victoria Ci., fortissimis militibus spes ostendatur praemiorum Ci., horum omnium fortissimi sunt Belgae C., f. Etruria, f. Mycenae V., liberta … fortissima Tyndaridarum H., fortissimus heros O., fortiter bellum gessit Ci., quid in re militari fortiter feceris Ci., fortiter resistere C., fortiter res absumere H.; o živalih: a fortibus abstinet apris O. Pogosto subst. m: fortis! (iron.) Ter. o (ti) junak! kako junaštvo! mortem fortes libenter oppetunt Ci., ille dedit leto fortes, vos pellite molles O.; iron.: eventus, fortissime, quis fuit? O.; preg.: fortes fortuna adiuvat Ter., Enn., Ci. ali elipt. fortuna fortes Ci. srčnim pomaga sreča, pogumne spremlja sreča, pogumne spremlja Bog, srčnost velja. Skladi: idem … vigiliis perferendis fortis praedicabatur Ci. veljal je za zelo pogumnega v prenašanju … , erat in dicendo fortis Ci., vir ad pericula fortis Ci. glede na … , nondum erant tam fortes ad sanguinem civilem L., vir fortis contra audaciam Ci.; z gen.: fortissimus animi bellique Vell. zelo pogumen in silno hraber; pesn. z dat.: fortis fugacibus esto O. proti. Enalaga o neosebnih subj.: animus, consilia, sententiae, iudicium, cupiditas, oratio, genus dicendi, factum Ci., eorum opera forti usus sum Ci. močno (krepko) so mi služili (me podpirali), f. pectus H., fortia pectora V., O., corda V., ausa ali arma V. vojni čini, vojna dejanja, corpora V. junaška trupla, mrtvi junaki, facta V., L., acta O., f. anima (srce), manus O., f. acta Q., verba Pr., ingenium f. Q.; subst. n. pl. = junaška dela: serae ad fortia vires V., fortem ad fortia misi O.
b) možat, vrl, značajen, ugleden: ut virum fortem decet Ter. poštenjaku, viri fortissimi Ci.

3. nasilen, silovit: forte paro facinus O., placidis miscentem fortia dictis O. (Hercules Lichan) mittit in Euboïcas tormento fortius undas O.

licencíran (-a -o) adj.
licencirani avtomobilski dirkač corridore con licenza (della casa costruttrice)

nesojen [è,ó] (-a, -o) figurativno za poklice: verhindert (učitelj ein verhinderter Lehrer); (ki nima šans) Möchtegern- (dirkač ein Möchtegernrennfahrer)

race¹ [réis] samostalnik
tek, tekanje
figurativno potek, tek (časa, stvari, življenja itd.); hitra struja, tok reke, brzica
ameriško rečno korito, jez, kanal; mlinski žleb, rake
šport dirka, tekma, tekmovanje (tekačev, konj, jadrnic itd.)
figurativno tekmovanje, boj, borba

the races konjske dirke
race boat šport tekmovalni čoln
race driver voznik dirkalnega avtomobila, avtomobilski dirkač
race horse dirkalni konj
the race for the presidency tekmovanje za predsedništvo
bicycle-race kolesarska dirka
boat-race veslaška tekma
horse-race konjska dirka
motor-race avtomobilska, motorna dirka
a half-mile race tek na pol milje
the armement race tekma v oboroževanju
obstacle race tek čez zapreke
mill-race mlinski žleb, rake
to attend the races prisostvovati konjskim dirkam
to go to the races iti, hoditi na dirke
to run a race udeležiti se dirke
figurativno his race is run življenje se mu je izteklo
his race was nearly run bil je skoraj na koncu svoje življenjske poti

racing [réisiŋ]

1. pridevnik
hiter, drveč, dirkajoč, ki teče

2. samostalnik
tekmovanje v teku, dirkanje, dirka

racing boat tekmovalni čoln
racing car dirkalni avto
racing driver avtomobilski dirkač

russeus 3 (russus) rdečkast, rdečljat: tunica Petr., fasciola Ap., equus Pall., auriga russei (sc. panni) Plin. kočijaž, dirkač rdeče (rdeče oblečene) stranke, paenulae coloris russei Lamp.