Franja

nadíhati (-am)

A) perf. inspirare, respirare

B) nadíhati se (-am se) perf. refl.

1. respirare, riempire i polmoni (di aria fresca)

2.
nadihati se dima, smrada respirare molto fumo, molta puzza

nadihati se povratni glagol
1. (o zraku) ▸ teleszívja magát [levegővel]Proti večeru smo šli iz stanovanja, da smo se malo nadihali svežega zraka. ▸ Estefelé kimentünk a lakásból, hogy szívjunk egy kis friss levegőt.

2. (vdihniti škodljivo snov) približek prevedka ▸ belélegezNudili so prvo pomoč osebi, ki je skušala sama pogasiti požar, a se je nadihala plinov. ▸ Elsősegélyt nyújtottak egy személynek, aki megpróbálta maga eloltani a tüzet, de gázokat lélegzett be.

3. (o posledici napora) ▸ kifújja magát
Vsakih petindvajset metrov se je moral ustaviti in nadihati. ▸ 25 méterenként meg kellett állnia, hogy kifújja magát.
Po olimpijskih igrah v Londonu se je spočila, nadihala in vnovič dokazala, da ji ni para. ▸ A londoni olimpia után kipihente, kifújta magát, és ismét bebizonyította, hogy felülmúlhatatlan.

4. (naužiti se zaželene snovi ali vonja) ▸ teleszippantja magát Nadiha se eksotičnega parfuma iz bele sandalovine, lubja, cimetovih dreves in vonja evkaliptusovih listov. ▸ Teleszippantja magát a fehér szantálfa, a fakéreg, a fahéj és az eukaliptuszlevelek egzotikus illatával.

5. (o izkušnjah ali situacijah) ▸ teleszívja magát, kiélvezOdklopiti vsakdanjik, spoznati nove kulture, nadihati se drugačnega zraka in poskusiti drugačno hrano. ▸ Kikapcsolni a hétköznapokat, új kultúrákat megismerni, teleszívni magunkat más levegővel, és másfajta ételeket kóstolni.
Miru se najbolj nadiha zgodaj zjutraj, ko se čez travnike sprehodi do bližnje cerkvice. ▸ A nyugalmat leginkább a kora reggeli órákban élvezheti ki, amikor átsétál a réteken a közeli templomhoz.

napúhati (-am) perf.
napuhati dima fare molto fumo

nastajanj|e srednji spol (-a …) das Entstehen, die Entstehung, das Werden; (pojavljanje) das Auftreten; (tvorjenje) die Bildung, die Entwicklung; das Herausbilden, die Herausbildung; (geneza) die Entstehungsgeschichte; (dima Rauchentwicklung, kosti Knochenbildung, mehurjev Blasenbildung, kapljic Tropfenbildung, krvi Blutbildung, ledu Eisbildung, megle Nebelbildung, opasti Wächtenbildung, prhljaja Schuppenbildung, prog Streifenbildung, razpok [Rißbildung] Rissbildung, razjed Geschwürbildung, šišk rastlinstvo, botanika Gallbildung, špranj/rež Spaltenbildung, šumov/ hrupa Geräuschbildung, vonja/smradu Geruchsbildung, znoja Schweißbildung, žolča Gallenbildung)
nastajanje kopnega geografija die Auflandung
nastajanje naroda die Nationwerdung
nastajanje vrednosti die Verwertung
nastajanje na novo Neuentstehung
način nastajanja die Entstehungsart

oblak moški spol (-a …) die Wolke, -wolke (biserni Perlmuttwolke, deževni Regenwolke, kopasti Haufenwolke, Quellwolke, ledeni Eiswolke, mešan Mischwolke, nevihtni Gewitterwolke, dima Qualmwolke, Rauchwolke, iz ledenih kristalčkov Eisnadelwolke, pare Dampfwolke, prahu Staubwolke, s točo Hagelwolke; figurativno vonjav Duftwolke, perjasti Federwolke, slojasti Schichtwolke, sneženi Schneewolke, temni Dunkelwolke, vodni Wasserwolke, astronomija zvezdni Sternwolke)
raztrgan oblak Wolkenfetzen množina
oblak se je utrgal es gab einen Wolkenbruch
v obliki oblaka wolkenförmig
oblika oblaka die Wolkenform
oblaki množina Wolken množina, Wolkenmassen množina
črni oblaki množina schwarze Wolken (tudi figurativno)
strnjeni oblaki množina die Wolkendecke
prekritost neba z oblaki die Himmelsbedeckung
brez oblakov wolkenfrei
pas oblakov das Wolkenband
plast oblakov die Wolkenschicht
razvoj/nastajanje oblakov die Wolkebildung
skriti se za oblaki sonce, luna: hinter die Wolken treten
gradovi v oblakih Luftschlösser množina, ein [Schloß] Schloss auf dem Mond
plavati v oblakih figurativno auf/über den Wolken schweben
to je še v oblakih das ist Zukunftsmusik
pasti iz oblakov (doživeti razočaranje) aus allen Wolken fallen
dvigniti oblake prahu Staub aufwirbeln (tudi figurativno)

oblák nube f

brez oblakov sin nubes
deževen (nevihten) oblak nube f de lluvia (de tormenta)
oblak dima (prahu) nube de humo (de polvo)
v oblake, do oblakov hasta las nubes
morje oblakov un mar de nubes
zidati gradove v oblake hacer castillos en el aire

odvajanj|e¹ srednji spol (-a …) denarja: die Abführung; plinov, vode, dima ipd.: die Ableitung, Abführung, der Abzug, der Austritt (dima Rauchabzug, Rauchaustritt, Rauchabführung)
odvajanje vode die Entwässerung
tehnika pri strojih: der Austrag
rudarstvo odvajanje in dovajanje zraka die Wetterführung

odvod¹ [ò] moški spol (-a …) der Abzug (dima Rauchabzug, plavžnega plina Gichtgasabzug, plinov Gasabzug, zraka Luftabzug), die Ableitung, (izstop) der [Auslaß] Auslass, der Austritt (dima Rauchaustritt)
odvod zraka die Entlüftung

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

pram|en moški spol (-éna …)

1. las ipd.: die Strähne, Haarsträhne, ki pada na čelo: die Haartolle

2. (spletek) der Strang, (obroba) die Borte

3. (šop, snop) das Büschel

4. das Band (česan Kammband, mikan Kardenband)

5. der Streifen (kondenzacijski letalstvo Kondensstreifen, poševno rezan pram blaga Schrägstreifen, svetlobni Lichtstreifen); dima, megle: der Schwaden (dima Rauchschwaden, megle Nebelschwaden)

pridíh (rahel vonj) whiff; scent; (majhna stopnja) touch

pridíh cigaretnega dima a whiff of cigarette smoke
pridíh smrek the scent of the pines
preproge dajejo prostoru pridíh razkošja the carpets give the room a touch of luxury; jezikoslovje aspiration
pridíh njen glas aspirate

stebér pilier moški spol , colonne ženski spol , pied-droit moški spol , poteau moški spol , (zidni) pilastre moški spol

steber dima colonne de fumée
mostni steber pile ženski spol (de pont)
oglasni steber colonne d'affichage (ali d'affiches, (v Parizu) Morris)
okenski - montant moški spol (de fenêtre), trumeau moški spol
opor ni steber contrefort moški spol, arc-boutant moški spol
sramotni steber pilori moški spol
vodni steber colonne d'eau
steber živega srebra colonne de mercure (ali barométrique)
dorski (jonski, korintski) steber colonne dorique (ionique, corinthienne)

stebèr column; pillar

dorski stebèr Doric column
mostovni stebèr pier
stebèr živega srebra column of mercury
sramotni stebèr pillory, (za šibanje) whipping post
podprt s stebri supported by columns
stebèr dima column of smoke
postaviti koga na sramotni stebèr to pillory someone

stebèr columna f ; pilar m ; (zidna opora) puntal m ; (stenski) pilastra f

steber dima columna de humo
mostni steber pilar m de puente
ognjeni (vodni, živosrebrni) steber columna de fuego (de agua, de mercurio)
dorski (jonski, korintski) steber columna dórica (jónica, corintia)
nagrobni steber columna sepulcral
steber za oglase, objave, naznanila columna de anuncios (ali anunciadora)
sramotni steber picota f
postaviti koga na sramotni steber poner en la picota a alg (tudi fig)
razmik med stebri intercolumnio m
temeljni steber pilar de fundamento

stèber (-bra) m

1. arhit. colonna;
postaviti steber erigere una colonna
betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
pren. steber dima colonna di fumo
spominski steber colonna celebrativa
rel. votivni steber colonna votiva

2. navt.
privezni steber bitta
elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo

3. pren. colonna:
steber društva, družine colonna della società, della famiglia
arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
arhit. dvojni stebri colonne binate
dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
snopasti steber pilastro
sramotilni steber colonna infame
kapniški steber colonna calcitica
vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole

tančíca (-e) f

1. tekst. velo;
rokavi iz tančice maniche di velo

2. obl. velo, veletta:
klobuk s tančico cappello con la veletta
poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

3. pren. velo:
tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo

tánek (-nka -o)

A) adj.

1. sottile; esile, tenue:
tanek kos kruha sottile fetta di pane
tanek papir carta sottile
tanka pločevina lamiera sottile
tanek vrat collo sottile, esile
tanek steber dima un esile filo di fumo

2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

3. (oster) fine:
tanek sluh udito fine

4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
tanka megla una nebbia tenue, sottile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
človek tankih misli persona penetrante, perspicace
kozm. tanka koža pelle fine
biol. tanka kutikula cuticola fine
grad. tanek predelni zid sopramattone
gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
anat. tanko črevo intestino tenue

B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
pren. gre mu na tanko gli va male