Franja

crumēna (crumīna) -ae, f (najbrž iz gr. γρυμαία ali γρυμέα mošnja, torba)

1. usnjena mošnj(ic)a za drobiž, običajno na vrvici okoli vratu: cruminam sibi de collo detrahit Pl., viginti minae hic insunt in crumina Pl., servus ferens crumenam plenam assium Gell.

2. met. denarnica, denar, novci: non deficiente crumena H., deficiente crumina Iuv.

džùzdān -ána m (t. džüzdan, perz.) dial. denarnica

escarcelle [-sɛl] féminin, histoire mošnja (za denar), ki so jo nosili obešeno na pas; humour listnica, denarnica

Geldtasche, die, denarnica

monedero moški spol kovalec denarja; denarnica, mošnja

monedero falso ponarejevalec denarja
sobre monedero denarno pismo

novčànīk -íka m denarnica: izgubiti, naći, isprazniti novčanik

nòvčārka ž, nòvčārčica ž denarnica

pasceolus -ī, m (gr. φάσκωλος, φάσκαλος) denarnica, mošnja, mošnjiček: pueris in ludo †stellos pasceolos furare Ca., adde Syracusis sola, pasceolum … alutam Luc. fr., nummi octingenti auri … in marsuppio infuerunt, praeterea centum †mna Philippia in pasceolo sorsus Pl.

portamonedas moški spol denarnica

portamonete m invar. denarnica

porte-monnaie [-mɔnɛ] masculin, invariable denarnica (de cuir usnjena)

avoir le porte-monnaie bien garni biti bogat
faire appel au porte-monnaie de quelqu'un apelirati na darežljivost kake osebe

Portemonnaie, das, (-s, -s) denarnica, listnica; ein dickes Portemonnaie haben imeti veliko denarja

portofél -e n denarnica

purse¹ [pə:s] samostalnik
mošnja, denarnica, ročna torbica
figurativno denar, denarna sredstva; denarna nagrada, prispevek

to bear the purse biti gospodar v hiši
common purse skupna blagajna
light purse suha mošnja, siromaštvo
long (ali heavy, well-lined) purse rejena mošnja, bogastvo
to make up a purse for pobirati prispevke za koga
the public purse državna blagajna
one cannot make a silk purse out of a sow's ear iz slabega materiala ne moreš napraviti dobrega

saccellus -ī, m (demin. sacculus) vrečica (žakeljček, žakljič), poseb. denarna = denarnica, mošnjiček, môšnja, môšnjica (mošnjíca), mošnjìč: saccelli sonantes aere PETR., saccellus solidorum AUG., saccelli calidi CELS., P. VEG. vrečice z zelišči, suhi obkladki.

Opomba: Pisano sacellus: PETR.

screen¹ [skri:n] samostalnik
zaslon, ekran, platno v kinu; film; zaslon pri peči, španska stena; zavesa (dima, megle); maska; grobo sito, rešeto; vetrobran (tudi avtomobilizem)
mreža na vratih ali na oknu proti muham, komarjem ipd., rešetka
figurativno zaščita
arhaično pregrada
medicina rentgenski zaslon
navtika spremljevalno varstvo; magnetski ali električni izolator
vojska maskiranje, kamuflaža, zastrtje
sleng denarnica

under the screen of night pod okriljem noči
the screen kino
screen actor filmski igralec
fire-screen zaslon pri peči (kaminu)
folding screen zložljiv zaslon
optical screen fotografija zaslonka
screen play scenarij
screen writer pisec scenarija
sand-screen sito za pesek
to bring to the screen filmsko snemati
to put up (on) a screen of indifference figurativno skriti se pod brezbrižno masko

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

taschino m

1. pomanjš. od ➞ tasca obl. žepek (na suknjiču)

2. žep (v torbicah, kovčkih ipd.); ekst. denarnica; pog. toskansko
entrare nel taschino postati nadležen

viāticus 3 (via) poten, popoten, potovalen, odhoden: cena Pl. odhodnica, odhodnja, poslovilna pojedina; od tod subst. viāticum -ī, n

1. potnina, popotnica, popotni denar, popotna blagajna ali denarnica: Pl., Plin. iun., Icti. idr., viaticum congerere Ci., quo minus viae restat, eo plus viatici quaerere Ci., viatico … a me iuvabitur L.; pren.: magnum viaticum ad evertendum rem publicam … habere Quadr. ap. Gell. pospeševalo.

2. od vojakov naplenjeni ali prihranjeni vojni denar, plen ali prihranek, rezerva: Suet., miles collecta viatica perdiderat H.

3. hranarina (starejše hranščina) tujih študentov v Rimu: Icti.

4. voznina, dana Haronu: Ap.

wallet [wɔ́lit] samostalnik
listnica, denarnica; usnjena torba za orodje
zastarelo popotna torba; tornistra, telečnjak
britanska angleščina torba z ribiškim priborom