Franja

srednjetlačni del moški spol tehnika der Mitteldruckteil

star del credere m invar. ekon. delkredere; ekst. provizija (za posrednikovo poroštvo prodajalcu)

vstopni del moški spol der Einlauf

zadnji del moški spol der Rückteil, das Hinterteil, die Heckpartie
s preobremenjenim zadnjim delom hecklastig

zaporni del moški spol der Absperrteil

zgornji del moški spol der Oberteil, Kopfteil, der Kopfbereich, das Kopfstück; telesa: der Oberkörper, kljuna: der Oberschnabel, trebuha: der Oberbauch, die Oberbauchgegend, zidu: die Mauerkrone

Abschnitt, der, (-s, -e) (Teil) del, im Buch: oddelek, razdelek, Bau: faza, (Sektor) sektor, segment, odsek (tudi Mathematik); abtrennbar: odrezek, (Zeitabschnitt) obdobje, razdobje; bei Insekten: člen; Holz: hlod

anima f

1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica

3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla

articulus -ī, m (demin. artus -ūs)

1. člen(ek), prstni člen, ud: hominis digiti articulos habent ternos, pollex binos Plin.; sinekdoha prst, ud: exsolvere sese omnibus e nervis atque ossibus articulisque Lucr., littera articulo pressa tremente O., quid sit utile, supputat articulis O. na prstih, multis diluta labella abstersti guttis omnibus articulis Cat.; pren. preg.: molli articulo tractare aliquem Q. rahlo zahajati s kom.

2. met. sklep, gleženj, kost: articulorum dolores Ci. bolečine od protina, crura sine articulis C., articulus, quo iungitur capiti cervix L. vratni sklep, auxerat articulos macies O. je bila bolj vidne naredila, ad numerum articulus cadens Ci. najzgornejši prstni sklep, medii articuli Q. srednji prstni sklepi, articuli elapsi in priorem partem Cels. naprej izvinjene kosti, illi iusta cheragra contudit articulos H., articulum extorquere (izviniti, izpahniti si) Sen. ph., nodi corporum, qui vocantur articuli Plin., articulorum nodi Plin. od protina odebeljeni sklepi, articuli alarum Plin. perutni sklepi.

3. bot. kolence: existit tamquam ad articulos sarmentorum gemma Ci., seges in articulum it Col., Plin. se kolenči; od tod tudi: montium articuli Plin. deli, ki vežejo gorovja.

4. pren.
a) (o govoru) člen, del, oddelek: Q., continuatio verborum..., si est articulis membrisque distincta Ci. po večjih in manjših stavčnih členih, oratio sine nervis et articulis Corn. brez vezi in členov; od tod tudi kratek stavek: Icti. ali vez(ava) (stavčnih členov), tudi posamezna beseda: Icti., Prisc., multa enim sunt verba, quae quasi articuli conectunt membra orationis Ci.; v slovnici zaimek (hic in quis): Varr., spolnik: Q.
b) (o času) odločilni trenutek, preokret, kratka doba, razdobje: Ter., Val. Max., commoditatis omnes articulos scio Pl., ut eum suis condicionibus in ipso articulo temporis adstringeret Ci., in quo articulo rerum mearum Cu. ob... preokretu mojega položaja, articulus austrinus Plin. doba, ko zaveje jug, in articulo Cod. Th. takoj.
c) (o drugih abstr. rečeh) odstavek, oddelek, stopnja, točka: latitudinem articuli Plin., per eosdem articulos et gradus Suet. po... nižjih in višjih stopnjah častnih služb, civilis articuli umbra Ap., in multis nostri iuris articulis Icti., ventum est ad ipsum articulum causae Arn. h glavni točki.

bandítski (-a -o) adj. di, del, da bandito; criminale; di, del delinquente, delinquenziale; (surov) brutale:
banditski napad un attacco criminale
banditski obraz ceffo da delinquente, faccia da capestro
banditsko vedenje comportamento brutale

bárski¹ (-a -o) adj. gost. di, del, da night club; di, del bar:
barska plesalka ballerina da night club
barski pult banco di bar

Bauelement, das, element, (sestavni) del

bazárski (-a -o) adj. trg. di, del, da bazar

bazilískov (-a -o) adj. di, del, da basilisco:
baziliskov pogled sguardo di basilisco

Bestandteil, der, del, sestavina (tudi Chemie, Philosophie), sestavni del, der Materie: delec

Betreffnis, die, delež, del

biljárden (-dna -o) adj. di, del, da biliardo:
biljardna krogla, palica palla, stecca da biliardo

bordélski (-a -o) adj. del, da bordello

bosjáški (-a -o) adj. del, da senzatetto; del, da vagabondo; dei vagabondi

brívski (-a -o) adj. di, del, da barbiere; per radere:
brivski salon negozio di barbiere
brivski aparat rasoio
brivski pomočnik garzone (di barbiere)
brivski pribor arnesi del barbiere