Franja

llover [-ue-] deževati

llueve a mares, a cántaros, a torrentes lije kot iz škafa
llover sobra mojado priti udarec za udarcem
me escucha como quien oye llover (fig) nič me ne posluša
como llovido (del cielo) kot z neba padel

niederregnen deževati (na)

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?

pleuvoir* [plövwar] verbe intransitif deževati (tudi figuré); figuré padati ko toča

il pleut à verse, à sceaux lije kot iz škafa
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije
(populaire) ça pleut dežuje
les coups pleuvaient udarci so padali ko toča
comme s'il en pleuvait v veliki množini, obilno

pljúštati -īm
1. pljuskati: pljušte valovi o obalu; napolju pljušti kiša
2. liti: pljušti kao iz kabla
3. ekspr. padati, deževati: pljušte batine, psovke, poljupci
4. teči: od toga mu pljušti voda na usta po tem se mu sline cedijo

plouá *plóuă

I. vi. deževati
□ a ploua mărunt rositi
□ a ploua cu găleata liti

II. vt. premočiti, zmočiti

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

pour in neprehodni glagol
figurativno množično prihajati; deževati (protesti itd.)

rain² [réin] neprehodni glagol
deževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti
figurativno padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem (upon na)
prehodni glagol
liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež)
figurativno prelivati (solze); metati (kamenje) (upon na)

it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks lije kot iz škafa
it rained all night vso noč je deževalo
it is likely to rain kaže na dež, dež preti
it rained heavy drops debele kaplje so deževale
blows rained upon him udarci so deževali nanj
to rain stair-rods sleng deževati v ravnih, vertikalnih curkih
tears rained down her cheeks solze so ji lile po licih
her eyes rained tears iz oči so ji lile, tekle solze
it never rains but it pours figurativno nesreča nikoli ne pride sama
it rains in dežuje noter (v sobo)
it has rained itself out izlilo se je

regnen deževati, es regnet dežuje; es regnet in Strömen lije; es regnet aus/mit Eimern figurativ lije kot iz škafa; es regnet Steine/Bomben/Schläge ... kar dežujejo kamni/bombe/udarci

shower³ [šáuə] prehodni glagol & neprehodni glagol
obliti, politi, obsuti; poškropiti; liti (o dežju); padati kot dež, deževati

they showered arrows upon us obsuli so nas s strelicami
to shower gifts (kisses) upon a child obsuti otroka z darili (poljubi)
to shower down (o solzah) teči, liti; deževati v potokih; deževati (o kroglah)

sȉpati sȉpām, sȉpljēm
1. sipati: sipati pijesak u kreč
2. točiti: sipati vino u čaše
3. vlivati: sipati vodu u vino
4. razsipati: sipati novac uludo
5. metati, sipati: sipati komu prašinu u oči
6. streljati: sipati zrna iz puške
7. puhati, prhati: sipati vatru iz nozdrva
8. leteti, pršeti: varnice sipaju sve naokolo
9. liti, deževati: sipa kao iz kabla

šíšiti -i dial., ekspr. deževati, šumljati: čuješ li kako šiši

šišùljati -ām ekspr. deževati, šumljati, šumeti

vaser [vaze] verbe intransitif, populaire deževati

дождить (brezos.) deževati

дощи́ти -щи́ть недок., deževáti -úje nedov., v 3. os.

ausregnen

1. prenehati deževati

2. eine Wolke regnet aus iz oblaka dežuje

chaparrear deževati v curkih

crachiner [-šine] verbe intransitif pršeti, drobno deževati