Franja

trot³ [trɔt] samostalnik
(ribištvo) dolga, napeta vrv(ica) (z visečimi manjšimi vrvicami s trnki)

veljàdina ž dial. dolga, poleti strižena volna

vr̀vina ž dolga, debela vrv

abbagliante

A) agg. zaslepljujoč

B) m avto dolga luč

aeon [í:ən] samostalnik
vek, era; dolga doba, večnost; (v Platonovi filozofiji) moč, ki biva od nekdaj

aiguillon [ɛgɥijɔ̃] masculin želo; figuré spodbuda, stimulans; dolga palica z železno konico (za vole)

donner des coups d'aiguillon à quelqu'un spodbujati koga

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

allungo m šport direkt (boks); dolga podaja, predložek (nogomet); pospeševanje (kolesarstvo)

amàzōnka ž (gr. amazon)
1. amazonka, bojevita, huda žena
2. dolga obleka jahalke

àmbulja ž (gr. anabolion)
1. dolga vreča
2. cunja, krpa

ammortamento m ekon.

1. amortizacija:
l'ammortamento degli impianti amortizacija strojev

2. (postopno) odplačilo, odplačevanje dolga:
l'ammortamento di un debito odplačevanje dolga

amortization [amɔ:tizéišən] samostalnik
odplačilo dolga, amortizacija

annōsitās -ātis, f (annōsus) visoka starost, dolga vrsta let: Aug., Cod. Th.

annus¹ -ī, m

1. leto: interea magnum sol circumvolvitur annum V., anni principium, principio anni, initio anni L., ineunte anno Suet., anno exeunte Ci. ali extremo L. ali exitu anni T. proti koncu leta, anno vertende Ci., annus superior Ci., C. ali prior L. prejšnje, (pravkar) preteklo, postero anno Ci., multorum annorum tyrannis N. mnogoletno, dolgoletno, tempus anni Ci., C. idr. letni čas, vreme, ex anni tempore S., extremo anni tempore Iust., ad hunc diem anni Gell. do današnjega dne; pl. pogosto = časi: nati melioribus annis V. Adverbialni izrazi:
a) abl. anno α) v preteklem letu, pred letom: utrum anno an horno te abstuleris a viro Luc. ap. Non., quattuor minis ego emi istanc anno uxori meae Pl., etiam histriones anno quom... hic Iovem invocarunt Pl. β) med letom, v letu, celo leto: qui anno iam prope senatum non habuerint L., et iam anno in magistratu erat L. γ) v (enem) letu, vsako leto: consules anno creare L., conseri anno facilis soli quadragena iugera iustum est Plin., semel anno, bis anno Plin., ter anno Col.; nam. samega abl. še pogosteje (posebno klas.) in z abl., kadar je povedano, kolikokrat se kaj v letu godi: semel in anno Plin., in anno bis Varr., ter in anno Pl., Ci., tribus in anno diebus, tres in anno stati dies L.
b) acc. annum (skozi) eno leto, celo leto: matronae ut parentem annum eum luxerunt L., tecum plus annum vixit Ci. več (dlje) kakor eno leto; s praep.: ad annum čez leto, k letu, prihodnje leto: tibi faciendum est ad annum Ci., nescio, quid intersit, utrum illuc nunc veniam an ad decem annos Ci. ep. čez 10 let, si ad decem milia annorum gentem aliquam urbe nostra potituram putem Ci. po 10000 letih; ante annum leto (po)prej: Col., Plin. iun.; in annum α) za eno leto: prorogare in annum imperium L., provisae frugis in annum copia H.; imperium in multos annos S. za mnogo let. β) za prihodnje leto: stercoratione faciunt in annum segetes meliores Varr.; intra annum v letu dni, ob (enem) letu: intraque annum nova urbs stetit L.

2.
a) (= annus aetatis Hier.) leto (življenja), starostno leto: Ter., V., H., O. idr., annum agens decimum septimum Ci. v 17. letu, ko mu je teklo 17. leto, eques Romanus annos prope XC natus Ci., annos natus maior quadraginta Ci. več kakor (nad) 40 let star, centum annos complere Ci. 100 let dopolniti, Hannibal annorum ferme novem N. kakih 9 let star; od tod pl. anni leta = doba (življenja), starost: anni iuveniles, seniles O. mlada, stara leta, molles, teneri O., pueriles Q., rudes Sen. tr., corpus infirmum annis S. onemoglo od starosti, confectus annis S., gravis annis miles H. prileten, ostarel, marcet corpus annis Lucr., vergens annis T. starajoč se.
b) starostno leto, v katerem so leges annales Rimljanu dovoljevale kandidirati za častne službe, oblastveno leto: is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., annus meus, tuus, suus Ci. leto, v katerem morem (smem) jaz, ti, on kandidirati za častne službe, reliquit annum suum seque in proximum transtulit Ci., prorogare annum Ci. ep.
c) meton. α) dolga doba: dum moliuntur, dum conantur, annus est (preteče) Ter., dum venit huc rumor, annus abisse potest O., differs curandi tempus in annum H. β) annus magnus Ci. (= annus mundānus Macr.) veliko svetovno leto, kakih 25800 navadnih let.

3. met.
a) (le pesn.) letni čas: nunc formosissimus annus V. pomlad, a. frigidus V. ali hibernus H. ali horrens Stat. zima, Pisaeus Stat. vroči letni čas, vroče poletje, kakršno je v Pisi, pomifero anno H. = jeseni.
b) letni pridelek, letina: Lucan., Stat., Cl., uberrimus Ci., arare terram et exspectare annum T., ager atque annus in frumentum conteruntur T. letina se porabi za živež.

baguette [bagɛt] féminin šiba, tanka palica; musique taktirka; (= baguette de pain) dolga in tanka štruca kruha; pluriel, figuré dolgi sršati, ščetinasti lasje

baguette de chef d'orchestre taktirka
baguette magique, de fée čarodejna palica
baguette de sorcier bajalica, čarodejna palica
baguette à épousseter iztepalnik
comme d'un coup de baguette (magique) naenkrat, kot da bi udaril s čarobno paličico
marcher à la baguette (figuré) dobro, v redu funkcionirati pod strogim režimom
faire marcher, mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga na vrvici imeti
passer par les baguettes iti skozi šibe, biti šiban (kazen)
se tailler une baguette urezati si šibo

barbe [barb] féminin brada (lasje); dlaka na bradi, na licih in na zgornji ustnici; dolga dlaka nekaterih živali na čeljusti, na gobcu; brki pri mački; hrustančaste plavuti; resa (na klasju); plesen (na kruhu); brada pri ključu; astronomie rep kometa; šiv pri ulitku; populaire dolgčas

barbe en éventail, en pointe pahljačasta, koničasta brada
de la barbe à papa vrsta sladice
à la barbe de quelqu'un vpričo koga, komu pred nosom; komu navkljub
la barbe, s'il vous plait! briti, prosim!
(populaire) la barbe! dovolj tega! to zadostuje!
une vieille barbe starokopiten starec
barbe grisonnante siveča brada
barbe de chèvre kozja brada
pinceau masculin, savon masculin à barbe čopič, milo za britje
il a déjà la barbe au menton je že dosegel moško dobo
dire à la barbe de quelqu'un komu v obraz povedati
faire la barbe obriti
se faire la barbe, faire sa barbe obriti se
rire à la barbe de quelqu'un komu se v brk smejati
rire dans sa barbe skrivaj, v pest se smejati

barbone

A) m

1. poveč. od ➞ barba velika, dolga brada

2. koder, pudelj (pes)

3. bradač; klošar, klatež

B) agg.
cane barbone koder

bèlnuk m, bèluk m (t. bellik) dolga ženska spodnja obleka z rokavi

boubou [bubu] masculin afriška dolga tunika

calumet [kalümɛ] masculin dolga (indijanska) pipa, kalumet

calumet de paix pipa miru