Franja

omožátiti se -im se omužati, doći u muževnu dob: dorasel je in se omožatil

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes ... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo ... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi ... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

charnière [šarnjɛr] féminin šarnir; zglob; figuré preobrat, preokret

à la charnière de na stikališču, na prehodni točki
être à la charnière de deux époques biti na stikališču dveh dob, med dvema dobama

chêne [šɛn] masculin hrast; (= bois masculin de chêne) hrastovina

chêne pédonculé dob
chêne vert zeleni hrast

gnil|ec¹ moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika (dob) die Stiel-Eiche

hrast moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Eiche (barvilni Färbereiche, beli Amerikanische Weißeiche, črni Black-Jack-Eiche, kermesov Kermes-Eiche, močvirski Sumpfeiche, panonski Ungarische Eiche, puhasti Flaum-Eiche, rdeči Rot-Eiche, škrlatni Scharlach-Eiche)
nižinski hrast (dob) Stiel-Eiche
podoben hrastu eichenartig
| ➞ → cer, črničevje, dob, graden, plutovec

hrâst hrásta m hrast: hrast kitnjak bot. graden, Quercus petraea; hrast lužnjak bot. dob, Quercus robur; hrast medunac bot. puhasti hrast, Quercus pubescens; hrast cer bot. cer, Quercus cerris; hrast česvina bot. črničevje, Quercus ilex

hrček samostalnik
1. (žival) ▸ hörcsögPovezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalno ▸ hörcsög [horvát]
Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

medicinka samostalnik
1. šport (žoga) ▸ medicinlabdaSopomenke: medicinska žoga, žoga medicinka

2. (o zdravstveni izobrazbi) ▸ medika

prelomnic|a [ó] ženski spol (-e …) die Bruchlinie; geografija die Verwerfungslinie, die Verschiebungsfläche; figurativno der Wendepunkt, die Wende
prelomnica časov/dob die Zeitenwende

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

φηγός, ἡ [Et. dor. φᾱγός, lat. fāgus, nem. Buche, Buchstabe, Buch] 1. hrast, dob. 2. želod.