Franja

infiltrate [infíltreit]

1. prehodni glagol
prebiti se, prebijati se, vtihotapiti se (into v)
prepojiti, prepajati (with s, z)
prenicati (through skozi)

2. neprehodni glagol
kapljati, curljati, vdirati

juter [žüte] verbe intransitif dajati sok, biti sočen; populaire kapljati, curljati

cette pipe jute ta pipa kaplja, pušča

leak² [li:k] neprehodni glagol
curljati, kapljati, puščati, biti preluknjan; teči iz česa, uhajati (out)
teči v, predreti (in)

secret leaks out skrivnost predre v javnost

ooze² [u:z]

1. neprehodni glagol
curljati, počasi odtekati, kapljati, pronicati (tudi svetloba itd.)

2. prehodni glagol
izločati, prepuščati vodo
figurativno izžarevati (optimizem, milino itd.)

his courage was oozing away hrabrost ga je počasi zapuščala
the secret oozed out skrivnost je prišla na dan

percolate² [pə́:kəleit]

1. prehodni glagol
cediti, precejati, filtrirati

2. neprehodni glagol
cediti se, pronicati, curljati, kapljati (skozi); ponikati
figurativno vdreti (into v)

per-cōlō¹ -āre -āvī -ātum (per in cōlāre)

1. precediti (precejati): Ca., Col., Plin., Cels.

2. metaf. pustiti (puščati) čemu mezeti (cureti, curljati, teči, iti) skozi kaj (npr. skozi telo), v pass. mezeti, cureti, curljati, teči, iti skozi kaj: percolare cibos et potiones Sen. ph., humor per terras percolatur Lucr., nives liquatae per terrae venas percolantur Vitr., umor autem omnis per illam teneritudinem percolatur Lact.

pissoter [-sɔte] verbe intransitif, (familier) curljati, pomalem teči, neredno teči

pour² [pɔ:]

1. prehodni glagol
naliti, nalivati, točiti, natočiti (from, out of iz; in, into v; on, upon na)
izliti, izlivati se (forth, out)
figurativno izliti srce, potožiti (forth, out)
zasuti (s posmehom, kletvicami, besedami itd.)

2. neprehodni glagol
liti, teči, strujiti, curljati (into v; from iz)
tehnično ulivati

figurativno to pour cold water on politi z mrzlo vodo, vzeti pogum
figurativno to pour oil on troubled waters pomiriti duhove
it never rains but pours nesreča (ali sreča) ne pride nikdar sama
it pours with rain lije kakor iz škafa
ameriško, sleng to pour it on politi z mrzlo vodo; pritisniti na plin (avto)

pour out

1. prehodni glagol
natočiti, naliti (čaj itd.)

2. neprehodni glagol
izlivati se, curljati; liti

rieseln pršeti; Flüssigkeit: curljati; Bach: šumljati; Sand: vsipati se; Schnee: rahlo naletavati; figurativ Angst, Schauer: spreletavati; über den Rücken: spreleteti (po hrbtu)

rill [ril]

1. samostalnik
potoček

2. neprehodni glagol
curljati, po malem teči

rinnen (rannte, gerannt)

1. teči, curljati

2. Dach, Kanne: puščati durch den Leib rinnen ein Schauer: spreleteti, spreletavati

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

ruisseler [rɥisle] verbe intransitif curljati, teči, cediti se; biti moker; figuré razlivati se

l'eau ruisselle sur les trottoirs voda curlja, teče po pločnikih
son visage ruisselait de sueur znoj mu je tekel z obraza
la salle ruisselait de lumières dvorana se je kopala v svetlobi

saliō² -īre, saluī (redko saliī), saltum (domnevni indoev. kor. *sal- hiteti, skakati; prim. gr. ἅλλομαι (iz *σάλi̯ομαι) skačem, skakljam, lat. salāx, saltō, saltus (skok), salebra, Saliī)

1. intr.
a) skočiti (skakati), skakljati, skakútati, poskákati (poskakováti), húpkati, hôpsati (hópsati), tekljáti, plesati, poplesavati, poplesovati: PR., FL. idr., saliendo sese exercere PL., vulpes uvam appetebat summis saliens viribus PH., salire saxo (abl. = de saxo) PL., de muro, per (čez, prek(o)) praecipitia et praerupta, super vallum L., unctos saluere per utres V., in aquas O., ultra limites clientium salis avarus H.; o živalih: aves ambulant quaedam, saliunt aliae ut passeres PLIN., salire per flammas O., in gurgite O. (o žabah), caprae ferae, quae saliunt e saxo pedes sexagenos CA. FR.; metaf. o stvareh: salit horrida grando V., cum saliente graves ceciderunt grandine nimbi O., saliens sal TIB. ali saliens mica (sc. salis) H., mica saliens O. daritvena sol, poskakujoča v ognju (kot ugodno znamenje).
b) (o tekočinah, poseb. o vodi) skakati, skakljati = teči, curljati, vrvrati, brbotati, brbrati, žuboreti, šumljati, šumot(lj)ati: VARR., COL. idr., ut in culleum de dolio vinum salire possit CA., in ovo gutta ea salit palpitatque PLIN., saliens unda O., dulcis aquae saliens rivus V., personae, e quarum rostris aqua salire solet ULP. (DIG.), aqua saliens PLIN. IUN. žuboreča voda, potočnica (naspr. fons, puteus), in peristylo saliens aqua SUET. ali salientes aquae FRONT. vodomet (vodometi); od tod subst. salientēs -ium, m (sc. fontes) vodometi: CI. EP., VITR., PLIN., DIG., FRONT..
c) (o telesnih udih) poskočiti (poskakovati), utripniti (utripati), zatripati, trzniti (trzati): cor ... iamdudum salit PL., ut cor ei saliat PL. da mu srce od veselja poskakuje, cor tibi rite salit? PERS., SEN. TR. ti srce mirno utripa?, quanto salierunt pectora voto STAT., salientia viscera, pectora trepido salientia motu, venae salientes O., supercilium salit PL. trza, si membrum aliquod salierit AUG., dum eis membrorum quaecumque partes salierint ISID.; pesn.: aliena negotia centum per caput et circa saliunt latus H., e terra exorta repente arbusta salierent LUCR.

2. trans. zaskočíti (zaskakováti), naskočíti (naskakováti) zaradi parjenja, paritve, jár(č)iti, o ptičih rástiti, oploditi (oplájati, oplojeváti): verres incipit salire VARR., equus matrem saliret VARR., Venerem salientum laeta retractat LUCR.; o pavih, gosjakih: VARR.; pass. saliri: VARR., laeta salitur ovis O. se pari, se pusti naskočiti.

Opomba: Nenavadni pf. salībit (tj. salīvit): IT.

scúrge scurg

I. vt./vr.

1. teči, pretakati se; curljati, odtekati, odteči

2. cediti (se)

II. vt. odcejati, odcediti; precejati, precediti

seep¹ [si:p]

1. samostalnik
pronicajoča voda; nezatesnjeno mesto, razpoka; izvirček

2. neprehodni glagol
ameriško pronicati, prodirati (into v)
puščati, cediti se, mezeti; cureti, curljati (skozi)

sipe [sáip] neprehodni glagol
ameriško mezeti, curljati, pronicati (skozi)

sop² [sɔp] prehodni glagol
namočiti (kruh ipd.), pomočiti; namakati; popiti, pobrisati (razlito vodo, tekočino) (često up)
neprehodni glagol
premočiti se, biti premočen; pronicati, curljati (skozi)

sopping wet (with rain) do kože premočen (od dežja)
to sop bread in gravy namočiti kruh v mesni omaki

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.