tinter [tɛ̃te] verbe intransitif, verbe transitif zveneti, zvoniti, zvonkljati; žvenketati, cingljati, klenkati; (počasi) zvoniti, biti
tinter une cloche zvoniti z zvonom, z zvoncem
la cloche tinte zvonec zvoni
tinter la messe zvoniti k maši
l'heure tinte au clocher de l'église ura bije v cerkvenem zvoniku
les clefs tintent ključi rožljajo
faire tinter la monnaie dans sa poche žvenkljati s kovanci v svojem žepu
les oreilles me tintent v ušesih mi zveni
les oreilles ont dû vous tinter (figuré) moralo se vam je zelo kolcati (ker smo toliko govorili o vas v vaši odsotnosti)
Zadetki iskanja
- tintinear zvoniti, žvenketati, žvenkljati, cingljati
- tintinnabuler [tɛ̃tinabüle] verbe intransitif cingljati, zvonkljati
- tintinniō -īre (redupl. tinniō = tintinnō) (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati ipd.: tintinnire ianitoris impedimenta audio Afr. ap. Non.
- tintin(n)ō -āre = tintinniō (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati: tenuis sub artus flamma demanat sonitu suopte tintinnant aures Cat., tantum ibi molae faciebant, tintinnabant compedes Naev. fr.
- zăngăní -ésc vi. pozvanjati, zvončkljati, cingljati; rožljati
- бря́зкати -аю недок., žvenketáti -ám nedov., cingljáti -ám nedov.
- звякать, звякнуть (za)cingljati, (za)brenkati, (za)žvenkljati
- cingàrati -ām cingljati z živilskim zvoncem
- tilín moški spol cingljanje, žvenkljanje
hacer tilín cingljati, žvenkljati; všečnost zbuditi
tener tilín privlačen biti