Franja

potovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Reise (enodnevno Tagereise, individualno Einzelreise, krožno Rundreise, počitniško Urlaubsreise, poslovno Geschäftsreise, po kopnem Landreise, po morju Seereise, tranzitno Durchreise, tja, do cilja Hinreise, v daljne dežele Weltreise, v tujino Auslandsreise, za oddih Erholungsreise, Vergnügungsreise, z avtobusom Busreise, Autobusreise, Omnibusreise, z letalom Flugreise, skupinsko Gruppenreise, Gesellschaftsreise, domov Rückreise)
agencijsko potovanje die Pauschalreise, das Pauschalarrangement
službeno potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt
študijsko potovanje die Studienreise, die Studienfahrt
potovanje z ladjo die Schiffsfahrt
potovanje z avtomobilom die Autoreise, die Autotour
kratko potovanje die Stippvisite
denar za potovanje das Reisegeld
priprave na potovanje Reisevorbereitungen množina
vreme za potovanje das Reisewetter
cilj potovanja das Reiseziel, dežela: das Reiseland
naveličan potovanj(a) reisemüde
organizator potovanj der Reiseveranstalter
veselje do potovanj die Reiselust
čas potovanja die Reisezeit
dan potovanja der Reisetag (prvi dan potovanja der erste Reisetag, am ersten Reisetag)
odobritev potovanja die Reisegenehmigung
spominek s potovanja das Reiseandenken
udeleženec potovanja der Reiseteilnehmer
znanec/znanka s potovanja die Reisebekanntschaft
poročilo s potovanja der Reisebericht
iti na potovanje eine Reise machen, verreisen
organizirati potovanje eine Reise veranstalten

pot|ovati¹ (-ujem) reisen, umherreisen, auf Reise sein; (domov heimreisen, naprej weiterreisen, okoli/naokoli herumreisen, po neki deželi ein Land bereisen, tja, do cilja hinreisen, za kom/čim (jemandem) nachreisen)
veliko potovati umfangreiche Reisen unternehmen
potovati od kraja do kraja artisti, pevci: tingeln
potovati skozi auf der Durchreise sein, durchreisen
potovati z ladjo eine Schiffsfahrt unternehmen
rad potovati reiselustig sein

potováti to travel; to journey; to make a journey; (po morju) to voyage

potováti z letalom to travel by air; (brez cilja) to wander
kam potujete? where are you bound for?
potováti od enega konca do drugega to travel from one end to the other
potováti po morju, po kopnem to travel by sea, by land
moj svak veliko potuje my brother-in-law is a great traveller
sedaj potujem samo z avtom I do all my travelling now by car

preko² [é]

1. (čez) časovno, krajevno: über (preko roba über den Rand, preko noči über Nacht, die Nacht über, preko tega darüber, eno preko drugega übereinander); über (etwas) hinweg über … hinweg

2. (dlje od) über hinaus (preko cilja über das Ziel hinaus, preko tega darüber hinaus)
imeti česa preko glave bis über die Ohren
iti preko česa (etwas) überschreiten
segati preko česa über (etwas) hinausreichen

3. reke, avtoceste ipd.: (na drugo stran) über den [Fluß] Fluss, nach drüben; (na drugi strani) jenseits (jenseits des Flusses), drüben

4. način:
preko menjave auf dem Tauschweg, im Tauschweg; via (preko satelita via Satellit)
|
figurativno biti preko česa über (etwas) hinaus sein
iti preko česa (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen, hinweggehen über, hinwegsehen über, (hote zanemariti) sich über (etwas) hinwegsetzen
naraščati preko vseh meja ausufern
odločati preko čigave glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

príti venir, arriver , popularno s'amener, rappliquer

priti z avtom, z avtobusom, z ladjo, z letalom, z vlakom venir (ali arriver) en auto (ali en voiture), en (auto)bus, par bateau, par avion, par le train
priti bliže s'approcher (de)
priti nazaj revenir, rentrer
priti k sebi revenir à soi, reprendre connaissance (ali ses esprits, ses sens)
priti ob kaj perdre quelque chose
priti po koga, kaj venir chercher quelqu'un, quelque chose
priti do cilja parvenir (ali arriver) au but
priti na dan paraître au grand jour, apparaître, se manifester
priti na misel venir à l'esprit (ali à l'idée)
priti iz mode passer de mode
priti komu na pomoč venir en aide à quelqu'un, venir au secours de quelqu'un
priti v poštev entrer en considération (ali en ligne de compte)
priti do pretepa en venir aux mains (ali aux coups)
priti prav, v pravem času arriver à temps, à l'heure
ravno prav priti venir à point
priti komu v roke tomber dans les mains (ali au pouvoir) de quelqu'un
priti na svet venir au monde
priti na svoj račun trouver son compte à quelque chose
kako je prišlo do tega? comment cela est-il arrivé?
kdo pride sedaj (na vrsto)? à qui le tour?
naj pride karkoli quoi qu'il arrive
pravkar je prišel il vient d'arriver
nesreča nikoli ne pride sama un malheur n'arrive jamais seul
vse pride, vse mine tout passe, tout lasse, tout casse

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

srédstvo (-a) n

1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
kozmetična sredstva cosmetici
bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
kemična sredstva sostanze chimiche
med. anestetična sredstva anestetici
med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
prevozna sredstva mezzi di trasporto
administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
farm. sredstvo proti glistam antielmintico
farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
farm. sredstvo za zapiranje costipativo
sredstvo proti kašlju tossifugo
teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno

2. pl. sredstva mezzi, denaro:
v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
plačilna sredstva mezzi di pagamento
ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
proizvajalna (produkcijska)
sredstva mezzi di produzione
jur. pravna sredstva mezzi legali

strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
streljati z možnarjem böllern
ironično : knallen, ballern
brezciljno streljati herumschießen
streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
streljati z ostro municijo scharf schießen
začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
streljati z očmi figurativno Blicke schießen
streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
ki dobro strelja [schußstark] schussstark
ki rad/hitro strelja schießwütig
ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach

stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego

streljati z tirar a, con
streljati za kom disparar sobre alg que huye
(pre)daleč streljati tirar largo
streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
mimo streljati errar el tiro
streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
(znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
streljati z očmi (fig) lanzar miradas

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

távati errar; andar errante (ali vagando) por; vagabundear

tavajoč brez cilja erradizo

titan samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ titánSopomenke: Ti

2. (o velikosti in moči) ▸ titánMünchenski Bayern proti Real Madridu, to je dvoboj titanov za nogometne sladokusce. ▸ A Bayern München a Real Madrid ellen, a focirajongóknak ez a titánok viadala.
Komisija je bila sprva tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. ▸ A bizottságot először az a kritika érte, hogy az adókkal az amerikai digitális titánokat, a Google-t, az Amazont és a Facebookot célozta meg.
Sopomenke: kolos

3. (bajeslovno bitje) ▸ titán
Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. ▸ Kronos, a titánok vezére, anyja utasítására sarlóval kasztrálta saját apját.

trík (-a) m

1. trucco; sotterfugio:
naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo

2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico

vožnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)

2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung

3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)

vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare (il tiro);
vpreči skupaj apparigliare
vpreči v jarem aggiogare
vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico