Franja

greffon [-fɔ̃] masculin cepič; médecine presajeno tkivo, presadek, transplantat

Impfreis, das, Agronomie und Gartenbau cepič

injerto moški spol cepič

innēsto m

1. agr. cepljenje; cepič

2. strojn. spoj, spojnica

3. avto sklopka:
l'innesto della frizione torna sklopka

4. med. vsaditev

5. elektr. vtič, vtikač; vtičnica

6. pren. vključitev, povezava

kàlem m, mn. kàlemi, kàlemovi (t. kalem, gr.)
1. cep, cepič: -om cijepiti divljaku; kalem se nije primio
2. cepljenec, cepljeno drevo: zar da ja ostavim svoju zemlju, svoje kaleme koje sam ja glavom sadio i podizao
3. motek, tuljava: kalem bijelog, crnog konca, žice; stao se odvijati kalem dogadaja
4. trstikovo pisalo

marza f bot. cepič

návrt m cepič, cepika

návrtak -tka m, mn. návrci návrtākā cepič, cepika: svi su se navrci primili; navrtak na lozi, na vočki

nēsto m agr. cepič

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

pèlcer m (n. Pelzer) nizko pog. cepič, cepika

Pfropfreis, das, Agronomie und Gartenbau cepič

planta² -ae, f (morda sor. s planta1; domnevno iz *plantāre „zemljo (po)ravnati“ (preden se sadi ali seje) ali „s stopali pohoditi zemljo okoli sadik“; prim. stvnem. pflanza, nem. Pflanze, ang. plant) sadika, sadež, sajeníca, cepíč, cepíka, potikáča, potáknjenec, presajênec, presajênka, mladika, poganjek, pri trti rozga: Ci., Varr., Plin., Sen. ph., Q., Iuv., Icti. idr., herbae Sabinae plantas tres Ca., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., feraces plantae immituntur V., hic plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., neve … summa defringe ex arbore plantas V., plantam deponere in hortis O., plantae sinapis Col., apium possis plantis serere nec minus semine Col., melius … truncis quam plantis olivetum constituitur Col., ubi prorepserint plantae Col., aut … semine proveniunt aut plantis radicis Plin., plantas e seminario transferre Plin., non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph.

púa ženski spol bodica, trn; rog; zob (glavnika); cepič; notranja žalost; nadležen človek, »stenica«

ser una buena púa (pop) biti pravi ptiček
alambre de púas bodeča žica

Reis², das, (-es, -er) Agronomie und Gartenbau trs, mladika, poganjek; (Pfropfreis) cepič

scion [sáiən] samostalnik
botanika potaknjenec, cepič, cepika
figurativno potomec

surculus -ī, m (demin. surus veja, mladika)

1. vej(ic)a, mladika, odrastek, poganjek, rozga: Cels., Col., Plin., Suet. idr., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.; surculum defringere kot znamenje zavzetja, okupacije: ut (sc. amissam possessionem) surculo defringendo usurpare videantur Ci.

2. occ.
a) sadika, cepič: Varr., Col., Plin. idr., da mihi ex arbore quos seram surculos Ci.
b) drevesce: Col., ruratio omnis in … surculo Ap. v sadjarstvu (drevoreji); od tod: fructūs surculorum Cels. (drevesno) sadje.
c) odlomljena vej(ic)a, treska, treščica, trščica, skala, iver(ek), drobir: ubi surculos corpori infixus est Cels., surculum educere, eicere Cels., surculum extrahere Plin.
d) paličica: surculi duo erant teretes, oblonguli Gell.
e) kot kirurški t.t. deščica: Cels. — Soobl. surculum -ī, n; v pl.: Ven.

Opomba: Sinkop. acc. pl. surclos: tertium genus seminis, quod ex arbore per surclos defertur in terram Varr.

tālea -ae, f (prim. skr. tālaḥ vinska palma, gr. τᾶλις deklica, godna za možitev, nevesta, jon. τῆλις stročnica, τηλεϑάω zelenim, krepek sem, lit. at(t)ólas otava)

1. paličica, prot(ec), po(d)taknjenec, potaknjenka (starejše potikača), sadika, mladika, cepíč, cepíka, živíca, sajênka: Ca., Varr., Plin., Col.

2. metaf.
a) priostren količ: taleae pedem longae in terram infodiebantur C., taleae ferreis hamis infixis C.
b) majhno bruno, brunec, starejše gletič, ki drži skupaj stike (fuge) zidanja: dum in crassitudine perpetuae taleae oleagineae ustilatae quam creberrime instruantur Vitr.
c) železna palica (šibika), ki so jo Britanci uporabljali kot denar: utuntur taleis ferreis pro nummo C.

vìjoka ž
1. cepič: utisnuti -u u zarez
2. mlada, zelena vejica

virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.