Franja

kàlem m, mn. kàlemi, kàlemovi (t. kalem, gr.)
1. cep, cepič: -om cijepiti divljaku; kalem se nije primio
2. cepljenec, cepljeno drevo: zar da ja ostavim svoju zemlju, svoje kaleme koje sam ja glavom sadio i podizao
3. motek, tuljava: kalem bijelog, crnog konca, žice; stao se odvijati kalem dogadaja
4. trstikovo pisalo

lôza botanika, (gozdarstvo) forêt ženski spol , bois moški spol ; (vinska trta) vigne ženski spol , cep moški spol de vigne

divja loza vigne vierge

mlàtilo s cep, cepí

stīpes -itis, m (gl. stīpō)

1. v zemljo zabit kol: stipes (sc. est) fustis terrae defixus Fest., P. F., stipites praeacuti, demissi C., stipes in agro defossus O., querno solvunt a stipite funem O., deligare ad stipitem Suet., elephantis stipitibus adligatos obicere Plin., adigere per medium hominem … stipitem Sen. ph.; occ. pesn.
a) nezabit kol, kij, drog, palica, krepêlo, krepêlce, krepêlec, krepél: non iam certamine agresti, stipitibus agitur V., ramoso stipite nixus O. kij, armatus stipitis nodis (= nodoso stipite) V., stipitem huc vastum dare Sen. tr.
b) klada, poleno, cépanica, cépanka, cép, kálanica, kálovnica, panj, panjáč, pánjevec, vzglávnik, zaglávnik, dŕvo: semicremus stipes O.
c) glávnja, (živ, tleč) ogorek: ignis in hesterno stipite parvus erat O., Stygius O.; metaf. (kot psovka za neumnega človeka) klada, štor, hlod, starejše trš: Ter., Amm., Cl. idr., stipitem illum, qui quorum hominum esset, nesciremus, nisi se Ligurem ipse esse diceret Ci.; prim.: qui tamquam truncus atque stipes, si stetisset modo, posset sustinere tamen titulum consulatus Ci.

2. drevesno deblo: Plin., stipites truncique arborum Cu., non cruor hic de stipite manat V., haec stipite crura teneri dolet O., ille tulit … recto proceras stipite laurus Cat., stipes acernus dolatus Pr.; kot fem.: arboris cariosa stipes Ap.; pesn.
a) drevo: viridis O., consternunt terram concusso stipite frondes V.
b) veja: pocula … stipite quae diro virgas mentita Sabaeas toxica … carpunt Lucan., in niveo virides stipite cerne comas Mart. — Soobl. stīps, stīpis, m: Petr.

šìbak šìpka m, šìbāk -áka m cep, cepec: kosti mu pobolijevaju kao da ga je ko šibacima izvrhao kot da ga je kdo s cepcem premlatil

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

tŕs cep moški spol (de vigne), pied moški spol de vigne

tŕta vigne ženski spol , cep moški spol de vigne , (pesniško) pampre moški spol

divja trta vigne vierge
kozja trta chèvrefeuille moški spol
to je iz trte izvito cela est inventé (ali forgé) de toutes pièces, c'est pure invention, cela est dénué de tout fondement, ce sont des contes en l'air

vetta f

1. vrh; vrh gore, gora
in vetta na vrhu
giungere in vetta priti na vrh

2. pren. vrh, prvo mesto:
la vetta della classifica vrh lestvice

3.
vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave

4. vrh veje:
tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)

5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)

6. navt. konec vrvi (pri škripcu)

zatìč -íča m cep

прoбка f zamašek (iz plute), cep (pren.) zastoj (v prometu); (elektr.) vrsta varovalke;
он глуп как п. zabit je ko klada

góž -í ž matuzica, gužva, kožna karika kojom je cijep, cep privezan za držak

súšec -šca m
1. zastar. ožujak, mart
2. izvor koji povremeno presušuje
3. sušina, suho, suvo drvo
4. suh crjep, suv cep, suh kalem

júrček (goba) boletus

jesenski júrček Boletus edulis, cep

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

vínski de (ali à) vin, vineux

vinski bratec grand buveur de vin
vinski cvet esprit-de-vin moški spol
vinski kis vinaigre moški spol (de vin)
vinska kislina acide moški spol tartrique
vinska klet cave ženski spol à vin, cellier moški spol
vinsko leto année ženski spol abondante en vin, bonne année pour le vin, année vineuse
vinski mošt moût moški spol (de raisin)
vinska pokušnja dégustation ženski spol de vin
vinski sod tonneau moški spol (ali fût moški spol, barrique ženski spol) à vin
vinska steklenica bouteille ženski spol à vin
vinska stiskalnica pressoir moški spol à vin
vinska trta vigne ženski spol, cep moški spol de vigne