Franja

easy¹ [í:zi] pridevnik (easily prislov)
lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premožen

easy of access lahko dostopen
easy of belief lahkoveren
easy does it! le počasi, nikamor se ne mudi!
as easy as damm it, ameriško as easy as falling off a log otročje lahko
in easy circumstances v ugodnih razmerah
sleng on easy street v dobrih razmerah
to make easy pomiriti
an easy market tržišče, na katerem ni povpraševanja
a lady of easy virtue pocestnica, lahkoživka
under easy sail počasen
on easy terms pod ugodnimi plačilnimi pogoji
sleng easy on the eye prijeten, čeden na pogled
an easy man popustljiv, prilagodljiv človek
sleng easy meat ne preveč nevaren nasprotnik; lahek posel

happy-go-lucky [hǽpigoulʌki] pridevnik & prislov
brezskrben, -no, lahkomiseln, -lno

hit-or-miss [hítɔ:mís]

1. pridevnik
brezskrben, narejen na slepo srečo

2. prislov
na slepo srečo

imprévoyant, e [-wajɑ̃, t] adjectif brezskrben, neoprezen, nepreviden

in-cautus 3, adv. -ē (cautus, cavēre)

I. act. ne čuvajoč se, nepazljiv, nepreviden, brezbrižen, nesluteč, brezskrben: V., T., Q., Plin. iun., Aug., demonstrat hominem incautum de medio tolli posse Ci., ut praeparati incautos aggredi possent L., rusticulus non inc. Ci. skrben kmetič, incaute pugnare L., incautius sequi C., incautius murum subire L.; v zvezi z ab: incautus a fraude iuvenis L. ne pazeč se … ab eo, qui aperte hostis erat, incautus Ci.; po gr. z gen.: incautus futuri H. brezbrižen glede … , i. sui Stat. ne pazeč se; z ad in acc.: incautus ad credendum pavor L.; incautum est z inf.: Plin. iun.

— II. pass.

1. ne(za)varovan, neokovan, nezaklenjen, nečuvan, ne varen: iter hostibus incautum T. ne zasedena od … , incautos agros invasit S., quod neglexeris, incautum habeas L. imej za nezavarovano.

2. ne vnaprej viden, nesluten, nepričakovan, nenadejan: scelus Lucr., ictus Sil., sic est incautum, quidquid habetur amor Pr.

in-cūriōsus 3, adv. -ē

1. act. brezskrben, neskrben, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn, lahkomiseln: Plin., Ap., Suet., Gell. idr., castra incuriose posita L., pueritiam incuriose agere T. lahkomiselno, filius iuventā incuriosus L.; z objektnim gen.: Ap. incuriosus famae T. ali recentium T. ali proximorum Plin. iun. ne brigajoč se za … ; tudi z dat.: fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T. (= qui serendis frugibus curam non adhibuerant) zanikrni v obdelovanju; poznolat.: i. in capite comendo Suet.

2. pass. negojen, zanemarjan (zanemarjen): S. fr., Suet., incuriosus finis T., i. agnus Ap. medlo, mršavo.

insouciant [insú:siənt] pridevnik
brezskrben, ravnodušen

insouciant, e [-sjɑ̃, t] adjectif brezskrben, brezbrižen, lahkomiseln

insoucieux, euse [-sjö, z] adjectif brezskrben, brezbrižen, lahkomiseln

être insoucieux tjavdan živeti
insoucieux du lendemain brez brige za jutrišnji dan

light¹ [lait] pridevnik (lightly prislov)
lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)

light of belief lahkoveren
light coin kovanec z nezadostno količino žlahtne kovine
elektrika light current šibki tok
light of foot (ali heel) lahkonog
light fingers dolgoprst (tat)
held in light esteem malo spoštovan
to hold s.th. light; ali to make light of s.th.; ali to set lightstore by nalahko kaj jemati
with a light heart z lahkim srcem
figurativno a light hand obzirnost, takt
light in hand poslušen (konj), lahko vodljiv
no light matter to pa ni malenkost
light metals lahke kovine
light opera lahka ali komična opera
light traffic majhen promet
light woman lahka ženska
light weights prelahke uteži
the ship returned light ladja se je vrnila brez tovora
vojska in light marching order na pohodu z malo tovora

light-hearted [láithá:tid] pridevnik (light-heartedly prislov)
brezskrben, vesel

lightsome [láitsəm] pridevnik (lightsomely prislov)
lahkoten; vesel, živahen, okreten; brezskrben, površen; objesten; svetel, sveteč, razsvetljen

mindless [máindlis] pridevnik (mindlessly prislov)
brezskrben, nespameten, nepozoren, brezobziren (of)
brez duha, neduhovit

nèbrižan -žna -o
1. brezskrben, brezbrižen
2. neskrben, nemaren

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

quietistico agg. (m pl. -ci)

1. kvietističen

2. ravnodušen, apatičen, brezskrben

quiēto agg.

1. miren:
acqua quieta pren. tiha voda

2. tih

3. pren. brezskrben:
il quieto vivere življenje brez skrbi
animale quieto krotka žival

ráhat neskl. prid. (t. rahat, ar.) miren, zadovoljen, brezskrben: rahat se učiniti narediti se komod

reckless [réklis] pridevnik (recklessly prislov)
brezskrben, lahkomiseln, nepremišljen, nespameten; nesmotrn; brezobziren, brezbrižen
pogovorno predrzen, vratolomen

to be reckless of ne se ozirati na, ne marati za, ne biti mar
he is reckless of danger (of consequences) ni mu mar nevarnosti (posledic)

re-supīnus 3 (re in supīnus) nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen): a resupino collo tollens ad sidera vultus O., resupinus haeret curru V., vomer Plin., resupina labra lilii Plin.; occ. na hrbtu (vznak) ležeč, vznak zleknjen: corpora phocarum resupina natant O., humi iacentes resupini Plin., (sc. Cyclops) in antro V., iacuit resupinus O.; prolept.: resupinum fudi O. vrgel sem ga vznak na tla, resupino pectore vertit O. vrgel ga je vznak na tla; pesn. (o krajih) nagnjen, brežen, strm, prepaden: Elis Stat.; metaf.: iam cantici quiddam habent sensimque resupina sunt Q. mirno prehajajo.

2. meton. od oholosti glavo visoko noseč, nos visoko vihajoč, bahav, postavljajoč se, ponašajoč se, prevzeten, ohol, ošaben, ponosen: Sen. ph. idr., tulerat gressus resupina per orbem O., cervix resupina Cod. Th., resupina arrogantia Ambr.
b) mehkužen, len: voluptas Q.
c) brezskrben, nemaren, malomaren, zanikrn: homo Paul., existimatio Dig.