Flohn, der, (-/e/s, ohne Plural) brezdelje
holganza ženski spol prijetnost, všečnost, zadovoljstvo, brezdelje
holgazanería ženski spol lenarjenje, postopanje, brezdelje
hùzūr -úra m (t. huzur, ar.) brezdelje: živjeti na -u
idleness [áidlnis] samostalnik
brezdelje, lenoba; nesmiselnost, ničnost, praznota
idling [áidliŋ] samostalnik
brezdelje
tehnično prazni tek (pri stroju)
inaction [inǽkšən] samostalnik
brezdelje, nedelavnost, neprizadevnost; mirnost
ekonomija mlačnost (tržišča)
leisure2 [léžə ameriško lí:žə] samostalnik
prosti čas, lagodnost, brezdelje
at leisure lagodno, brez naglice; prost brezdelen
at one's leisure v prostem času
to wait s.o.'s leisure čakati, da ima kdo čas
lenevíe f lenoba, delomrznost, brezdelje
Müßiggang, der, brezdelje, pohajkovanje; dem Müßiggang verfallen vdati se brezdelju
nȅrād m nedelo, brezdelje: propade nam dan u -u
neràdnja ž nedelavnost, brezdelje: ranije marljiv radnik sada je pao u -u
Nichtstun, das, brezdelje
ocio moški spol brezdelje, počivanje, odmor
entregarse al ocio vdati se brezdelju
ocios pl prosti čas
divertir sus ocios dolgčas preganjati, čas ubijati, razvedriti se
oisiveté [wazivte] féminin lenoba, brezdelje
l'oisiveté est la mère de tous les vices lenoba je mati vseh pregreh
ōtiōsitās -ātis, f (ōtiōsus) nedelo, nedelavnost, brezdelje, brezdelica, lenuharjenje: Acr., Cassian., multam malitiam docuit otiositas Vulg.; meton.: otiositates suas edere Sid. sadove svojega prostega časa (= spise).
ōtium -iī, n
1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.
2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).
ōzio m (pl. -zi)
1. brezdelje; lenoba:
in ozio brezdelno
2. odmor
PREGOVORI: l'ozio è il padre dei vizi preg. lenoba je mati vseh pregreh; lenoba je vseh grdob grdoba
scioperataggine f postopanje; brezdelje, lenoba