Franja

bēstiārius 3 (bēstia) živalski, zver(in)ski: ludus Sen. ph. zverinski boj = boj med zvermi in ljudmi v cirkusu; subst. bēstiārius -iī, m borilec z zvermi v cirkusu: Sen. ph., Suet., gladiatores et bestiarii Ci.

bogobórac -rca m bogoborec, borilec z bogom

covinnārius (covīnārius) -iī, m (covinnus, covīnus) borilec z voza s srpi: T.

épée [epe] féminin meč; rezilo; (= épée de mer) mečarica (riba); figuré vojak; sabljač, borilec z mečem; (= épée de bourrelier) dolgo šilo; harpuna

épée de Damoclès Damoklejev meč
à la pointe de l'épée s silo; z velikimi napori; sijajno
épée à deux tranchants dvorezen meč
épée de chevet stalen spremljevalec, najljubši predmet; najljubša téma
un beau coup d'épée (figuré) lepa neumnost
coup masculin d'épée dans l'eau udarec z mečem v vodo, v prazno; brezuspešen poskus
croiser l'épée križati meče, dvobojevati se
donner des coups d'épée dans l'eau gluhim ušesom pridigati, metati bob ob steno
mettre, pousser à quelqu'un l'épée dans les reins komu nož na vrat nastaviti, ugnati ga
passer au fil de l'épée usmrtiti (quelqu'un koga)
rendre son épée izročiti svoj meč, predati se (o častniku)
transpercer d'un coup d'épée prebosti z mečem

épéiste [epeist] masculin sabljač, borilec z mečem

espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)

espada en cinta z opasanim mečem
espada de Damocles Damoklejev meč
espada de dos filos dvorezen meč
hombre de capa y espada ugleden človek
pez espada mečarica (riba)
primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
con espada en mano nasilno, s silo, hudó
ceñir espada služiti vojake
desnudar (sacar) la espada potegniti meč
pasar a espada posekati, poklati
poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
es buen espada on je dober polemik
as de espadas pikov as
danza de espadas ples z meči

espadachín moški spol spreten borilec; star vojščak

floretista moški spol (spreten) borilec s floretom

parma¹ -ae, f (izpos. iz gal., prim. gr. πάρμη z enakim pomenom)

1. párma, majhen okrogel ščit, s katerim sta bili oboroženi konjenica in lahko oborožena pehota: Enn., N., Pr., veliti Romano parmam gladiumque habenti L., cum rotundis velites leves parmis Varr. ap. Non., se quisque in formam parmae equestris armabat S. ap. Non.; pesn. ščit sploh: Pr., Tib., Lucr. (s star. gen. parmaï); parmā inglorius albā V. (ker so le izkušeni vojaki smeli imeti na ščitih grbovna znamenja), emicuit parmam ferens V.; meton. tračanski borilec, Tračan = z majhnim okroglim ščitom oborožen gladiator (Thraex): Mart.

2. zaklopka, ventil v pihalniku: Aus.

thruster [ɵrʌ́stə] samostalnik
lov hiter lovec, ki se pri lovu (na lisico) prehitro približa lisici
šport izkušen borilec

tilter [tíltə]

1. samostalnik
gantar (pod sodom v kleti)
zgodovina borilec na turnirju

2. neprehodni glagol
ameriško, pogovorno gugati se

torneador moški spol strugar, vrtilec; turnirski borilec

vēnātor -ōris, m (vēnārī)

1. lovec: C., Veg. idr., pernoctant venatores in nive Ci., leporem venator adurget H.; atrib. = lovec, lovski: canis V., equus Stat.; pren. zasledovalec, raziskovalec, izsledovalec: venator adest nostris consiliis Pl., naturae Ci.

2. metaf. borilec z zvermi v cirkusu ali amfiteatru: Ulp. (Dig.), Tert., Veg.

Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,

1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.

2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.

3. neki borilec: Stat.

lama¹ f rezilo:
lama a doppio taglio pren. dvorezni meč
buona lama dober borilec, mečevalec

pūgnus -ī, m (prim. gr. πυγ-μή pest, boj s pestjo, πύξ s pestjo, πύκτης, πύγμαχος borilec s pestjo, boksar, lat. pugil, pugillus, pūgna, pūgiō, pugnō; prim. tudi a) sl. pest [iz indoev. *pn̥ku̯stHi-], stvnem. fūst, ang. fist, stvnem. fëhtan boriti se, bojevati se; b) indoev. kor. *peug- bosti, suvati, biti, od koder gr. πευκεδανός bodeč, zadajajoč rane, πεύκη smreka, lit. pušìs, stvnem. fiuhta)

1. pest: Pl., O. idr., certare pugnis, calcibus Ci., pugnum facere Ci. stisniti roko (pest), pugno (v pesti) habere aliquid Corn., pugnam ducere alicui Icti. s pestjo udariti koga; pesn.: pugno victus H. ali superare pugnis H. v borbi s pestmi, v boks(anj)u.

2. metaf. pest, peščica kot mera: Ca., Corn., Marc., pugnus aeris Sen. ph. (naspr. fiscus cel koš denarja).

tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti

ἀγχέ-μαχος 2 (ἄγχι, μάχομαι) iz bližine se boreč; ὁ ἀ. borilec iz bližine, ὅπλα orožje za boj iz bližine.

ἀγωνιστής, οῦ, ὁ (ἀγωνίζομαι) borilec, tekmovalec; zagovornik (pri sodišču).

ἀθλητήρ, ῆρος, ὁ ἀθλητής, οῦ, ὁ (ἀθλέω) borilec, tekmec, atlet.