Franja

morbid [mɔ́:bid] pridevnik (morbidly prislov)
morbiden, bolehen, bolesten
medicina patološki

morbid anatomy patološka anatomija

morbíd -ă (-i, -e) adj.

1. bolehen, bolesten, morbiden

2. bolezenski

morbide [mɔrbid] adjectif bolezenski; bolesten, nezdrav, anormalen

état masculin, symptôme masculin morbide bolezensko stanje, simptom
goût masculin morbide nezdrav, anormalen okus

morboso agg.

1. med. bolezenski

2. ekst. bolesten, morbiden:
curiosità morbosa bolestna radovednost

phobie [fɔbi] féminin, médecine bolesten, nerazumen strah pred kom, čim; figuré mržnja

schmerzvoll boleč; figurativ Ausdruck, Blick: bolesten

sensible občutljiv, razdražljiv, sprejemljiv; čustven; občuten; nežen; bolesten; pomilovanja (obžalovanja) vreden

me es muy sensible zelo mi je žal (me boli)
sensible a la luz občutljiv za svetlobo
pérdida sensible občutna izguba
soy muy sensible al frío zelo sem občutljiv za mraz

severe [sivíə] pridevnik (severely prislov)
strog, neprizanesljiv, brezobziren (on, upon do, v)
natančen, strikten; zelo hladen, trd, oster, težak; nevihten (vreme); preprost, zmeren, brez (odvečnega) okrasja (slog); piker, ujedljiv, sarkastičen; naporen, mučen, težaven; bolesten; resen (bolezen)

a severe blow hud (močan, trd) udarec
severe criticism ostra kritika
a severe examination strog, težak izpit
severe judge strog sodnik
severe illness težka bolezen
a severe inquiry natančna preiskava
a severe remark pikra, zbadljiva opazka
severe requirements težki pogoji
a severe winter huda, ostra zima
severely ill težko bolan
to leave severely alone načelno ne hoteti nobenega opravka z; striktno se izogibati, (ironično) napraviti velik ovinek okoli

sickly [síkli]

1. pridevnik (sicklily prislov)
bolehen, slaboten, bled, bledikav; nezdrav (klima, področje); bolesten, morbiden; odvraten, zoprn; indolenten, indiferenten (o čustvih)

a sickly smile slaboten nasmešek

2. prehodni glagol
(večinoma figurativno & trpnik) napraviti koga bolnega

sorrowful [sɔ́rouful] pridevnik (sorrowfully prislov)
žalosten, žalujoč, potrt, nesrečen; užaloščen; mračen, otožen, melanholičen; mučen, bolesten; ubog, obžalovanja vreden

a sorrowful accident obžalovanja vredna nesreča

tearful [tíəful] pridevnik (tearfully prislov)
solzen, jokajoč, ihteč, ves v solzah; žalosten, bolesten

to be tearful ihteti, jokati
a tearful event žalosten dogodek

triste žalosten, potrt; mračen, temen, temačen; bolesten, bridek

triste desenlace žalosten izid, fig smrt
está triste (on) je žalosten
es muy triste to je zelo žalostno
de ambiente triste žalostno razpoložen
ponerse triste žalosten ali otožen postati

болезненный bolehen, bolesten; (pren.) nenaraven

бо́лісний прикм., boléhen prid., bolésten prid.

мучительный boleč, bolesten; mučen

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

hypocondrie [-dri] féminin hipohondrija, izmišljanje bolezni, bolesten strah pred boleznimi; turobnost, (duševna) potrtost, otožnost

lȅlēk m
1. bolesten krik: a sad čuješ lelek mučenika, jauk, pisku, teške uzdisaje
2. meuka, trpljenje: lelek je veliki u zlu dobra čekati

lyssophobia [lisəfóubiə] samostalnik
medicina bolesten strah pred duševnim oboljenjem

monophobia [mɔnəfóubia] samostalnik
psihologija bolesten strah pred samoto