-
bellātōrius 3 (bellātor) vojen, za vojskovanje pripraven, bojen, bojevit: iumenta Amm.; pren.: stilus Plin. iun. bojevit, prepirljiv slog.
-
bellāx -ācis (bellāre) bojevit: Lucan., Aus.
-
bellicose [bélikous] pridevnik
bojevit, prepirljiv, pretepaški
-
bellicoso agg. bojevit, bojaželjen
-
bellicōsus 3 (bellicus)
1. vojnovit, vojn (z vojnami) bogat: differre sibi consulatum in bellicosiorem annum L.
2. bojevit, vojne željan, hraber: N., H., Cu. idr., ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, imbellis S., homines C., gentes Ci., bellicosiores ea tempestate erant (Gallograeci) L., bellicosissimae nationes Ci., duae bellicosissimae provinciae C., quod multo bellicosius fuerit L. kar kaže dokajšnjo bojevitost.
-
bellicus 3 (bellum)
1. vojen, vojaški, bojen: Lucr., Vell., Q. idr., tubicen O., equus, navis Pr., rostra Tib., ensis O., tormenta Varr., L., tormenta operaque L., res bellica Ci., H., Suet. vojaštvo, vojne zadeve, teneant alii res bellicas (vojne reči), nos res urbanas tuebimur Ci., disciplina bellica Ci. vojaška taktika, ius bellicum Ci. vojno pravo, virtus bellica Ci., N., Plin., laus Ci., C., Sen. tr. ali bellica gloria T. vojna slava, insignia Ci. bojna znamenja, nomina Fl. v vojni pridobljena, nubes Cl. vojna beda, vojno zlo. Od tod subst. bellicum -ī, n (sc. signum) znamenje za vojno (boj), klic na vojno (v boj, k boju), vojni (bojni) klic: bellicum canere Ci., L., Iust., Ap. trobiti v boj (k orožju), s trobento znamenje za boj da(ja)ti, s trobento k orožju klicati; pren. o ognjevitem govorniku, pripovedovalcu: alter (Thucydides) … de bellicis rebus canit etiam quodammodo bellicum Ci.; od tod met. vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, (na)dražiti: Q., cives et senatores … bellicum me cecinisse dicunt Ci.
2. pesn. bojevit, hraber: Pallas O., dea ali virgo (= Minerva) O., Mars O., deus (= Romulus) O.
-
bellifer -fera -ferum (bellum in ferre) vojnonosen, vojevit, bojevit: Italia Cl., pax Aug.
-
belliger -gera -gerum (bellum in gerere = belligerāre) vojujoč se, od tod vojevit, bojevit: gentes O., Hannibal, viri Sil., numen (= Mars) Stat., fera Sil. bojni slon; pren. o stvareh in abstr.: ensis O., aes (= tuba), currus, axis, ars, mens, ritus Sil., hasta Mart., acies Stat.
-
belligerent [belídžərənt]
1. pridevnik (belligerently prislov)
bojujoč, vojskujoč se; bojevit
with a belligerent air bojevito
2. samostalnik
vojskujoča se država
-
belliqueux, euse [bɛlikö, z] adjectif ki ljubi vojno, bojevit, bojaželjen, napadalen; ptepirljiv
il est d'humeur belliqueuse napadalno je razpoložen
-
bòrben -a -o
1. bojevit, borben: borben čovjek, čovek
2. borben, bojni: prva -a linija; -i poredak bojni red; ōst ž bojevitost, borbenost
-
combatif, ive [kɔ̃batif, iv] adjectif bojevit, bojaželjen, borben; prepirljiv
esprit masculin combatif borben duh
valeur féminin combative bojna moč
-
combative [kɔ́mbətiv] pridevnik (combatively prislov)
bojevit, udaren, bojen, borben
-
combativo bojevit
ánimo combativo bojevit duh, bojevitost
-
combattivo agg. bojevit, borben
-
contentious [kənténšəs] pridevnik (contentiously prislov)
prepirljiv, siten; bojevit; sporen
contentious point sporna točka
pravno non-contentious prostovoljen
-
gameful [géimful] pridevnik (gamefully prislov)
bojevit, borben
-
gladiatōrio agg. (m pl. -ri)
1. gladiatorski:
spettacolo gladiatorio gladiatorska predstava
2. pren. slabš. bojevit, napihnjen, domišljav:
pose gladiatorie bojevite poze
-
guerresco agg. (m pl. -chi)
1. vojen, vojaški
2. pren. bojen, bojevit:
animo guerresco bojevit duh
-
guerrier, ère [gɛrje, ɛr] adjectif vojni; bojevit; masculin vojščak
chant masculin guerrier bojna pesem
exploits masculin pluriel guerriers vojni podvigi
caractère masculin guerrier bojevit značaj
nation féminin guerrière bojevit narod
être d'humeur guerrière biti vojno razpoložen, bojevit