re-ligō2 -ere (re in ligō [soobl. = lego] spoštovati; prim. dīligō) obzirno imeti v mislih, upoštevati, ozirati se na kaj; od tod le adj. pt. pr. religēns -entis bogaboječ: religentem esse oportet, religiosus ne fuas Publius Nigidius Figulus ap. Gell.
metuō -ere -uī (metus)
I. intr. bati se za koga ali kaj, v strahu biti, biti v skrbeh za kaj, zaradi česa, na skrbi biti komu kdo ali kaj (metuere = bati se premišljeno in iz previdnosti, spoznavajoč zlo ali nesrečo, ki grozi; timere = bati se sluteč nevarnost in zavedajoč se svoje nemoči; vereri = bati se zaradi kakega nravstvenega vzroka, poseb. iz skromnosti, svetega strahu, spoštovanja ipd.); abs.: oderint, dum metuant Suet., sic qui cupit aut metuit H., metuentem vivere H. v strahu živeti; s praep.: de suā vitā Ci., de coniuge O., ab Hannibale L. bati se Hanibala, metui a Chryside Ter. pričakoval sem hude stvari od Hrizide, pro aliquā re Cels., Petr.; z dat.: Ap., pueris Pl., moenibus patriae, castris L., metuunt matres iuvencis H., inopi metuens formica senectae V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: metuo, quot patres fuerint Pl. plašno sem radoveden, kar bojim se izvedeti, metui, quid futurum esset Ter. strahoma sem pričakoval, metuo, quid agam Ter. skrbi me (= ne vem); podobno: nec metuam, quid de me iudicet heres H.; non metuo, quin … : Pl. ne dvomim, da … —
II. trans.
1. bati se koga ali česa: Enn. ap. Ci., Ca., Pl., Ter., Varr. idr., aliquem Ci., bellum, umbram suam Ci., omnia O., vertere pallor tum parochi faciem nil sic metuentis ut acris potores H., m. insidias ab aliquo Ci., periculum ex iis S., ex optimis periculum sibi, a pessimis dedecus publicum T., simul tantam in medio crescentem molem sibi se posteris metuebant, ut … L., maluit se diligi quam metui N.; s finalnim stavkom: Pl., Ter., H., Corn. idr., quod metuis, ne accidat Ci. da bi se zgodilo, da se zgodi, metuit, ut calamitatem sustinere posset Ci. da ne bo mogel, metuit, ne sibi fides habita non esset Cu. da niso držali besede; impers.: at enim, ne vel aliena polluat libido, metuitur Aug.; z inf. = bati se, plašiti se, ne upati si, ne hoteti: Pl., Cat., Plin., metuo liberam vocem innocentis audire Cu., cum his in campo dimicare Corn., reddere soldum H. ne hoteti vrniti glavnice, metuit tangi H. ali fides metuit culpari H. se ne da, penna metuens solvi H. neminljiva krila.
2. occ.
a) bati se, plašiti se koga, spoštovati koga, izkazovati komu strahospoštovanje, čutiti bojazen pred kom: patrem Ter.
b) = cavere varovati se, čuvati se, paziti se, izogibati se koga, česa: nocentem corporibus austrum H. — Od tod adj. pt. pr. metuēns -entis (z gen.) boječ se česa, plašen, v strahu pred kom ali čim, glede česa, tesnobnih občutkov, v skrbeh, zaskrbljen glede česa: consul legum metuens L., metuens pericli V., metuens futuri H., alterius viri metuens castitas H., Roma metuens domini Lucan., metuens virgae Iuv., captivitatis metuens Ap., metuentior deorum O. bogaboječ, metuentior nudae O., metuentior in posterum T.; gerundiv metuendus 3 strašen, strahoten, grozen, grozeč: multae metuendaeque res Ci., metuens magis quam metuendus S., ut magis contemnendus quam metuendus videretur Iust., si quando metuendos vos praebituri estis L., istic nunc, metuende, iace V.; z dat.: omnibus metuenda arma Iust.; z gen.: belli (v boju) metuenda virago O.; subst. n. pl.: multa ac metuenda O., pro bone Iuppiter, quam bona res est ignoratio metuendorum Iul. Val.
Opomba: Pt. pf. nimis ante metūtum Lucr. česar so se prej preveč bali; inf. pr. pass. metuīrī: Dig.
santo svet, pobožen; nedotakljiv; zdravilen; zvest, iskren, preprost
hierba santa (rast) medenika
Sábado santo velikonočna sobota
Luis el Santo Ludvik Pobožni
el Padre Santo (el Santo Padre) sveti oče, papež
la Santa Sede sveta stolica
la Semana Santa véliki teden
la Tierra Santa sveta dežela (Palestina)
un santo varón pobožen, bogaboječ človek
a lo santo kot svetnik
todo el santo día ves ljubi božji dan
¡Santo Dios! moj bog!
¡santo y bueno! prav! zaradi mene!
¡santas y buenas tardes! dober (popol)dan (vaški pozdrav)
vivir en santa paz živeti v ljubem miru
temeroso boječ, plašen, neodločen; bojazljiv, strahopeten, tesnoben, v strahu
temeroso de Dios bogaboječ
temeroso del peligro boječ se nevarnosti
varón moški spol moški, mož, otrok moškega spola
buen varón izkušen, pameten mož; (ironično) bedak
varón de Dios, santo varón pobožen, bogaboječ mož
los hijos varónes sinovi
ἄλγος, ους, τό [Et. iz podstave aleg-, gršk. ἀλέγω, ἀλεγίζω brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.
δεισι-δαίμων, ονος 2 (δείδω) 1. bogaboječ, pobožen. 2. praznoveren, vražen; zelo veren NT.
εὐλαβέομαι d. p. [augm. ηὐ in εὐ, fut. εὐλαβήσομαι, aor. ηὐλαβήθην, pf. ηὐλάβημαι] 1. a) bojim se, varujem se, čuvam se, sem previden, izbegavam, pomišljam se τί, τινά, z μή, ὅπως μή; b) sem bogaboječ NT. 2. skrbim, skrbno vršim svojo dolžnost Sof. O. R. 47.
εὐ-λαβής 2 (λαβεῖν) 1. previden, oprezen, boječ. 2. pobožen, bogaboječ NT. – adv. εὐλαβῶς ἔχω (= εὐλαβέομαι) varujem se, εὐλαβεστέρως μάρναμαι bolj zavarovan.
εὐσεβέω sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) εἰς, περί τινα, častim bogove τὰ πρὸς θεούς.
εὐσεβής 2 (σέβω) pobožen, bogaboječ, vesten, čist, prost (krivde); τὸ εὐσεβές = εὐσέβεια. – adv. εὐσεβῶς vestno, na pravi način, εὐσεβῶς ἔχει sveta dolžnost je.
θεουδής 2 [Et. iz θεοδϝεης, kor. δϝει, gl. δέος] ep. bogaboječ, pobožen.
ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.