Franja

goropáština ž dial. božjast

malcaduco m (pl. -chi) med. pog. božjast, epilepsija

pȁdavica ž med. božjast, epilepsija: napad -e

prȅkojās m ljudsko med. božjast: ona će ti istjerati prekojas

епіле́псія -ї ж., božjást -i ž., epilepsíja -e ž.

frȃs m, mest. u frásu (n. Fraisen) med. otroška božjast, eclampsia infantium: spopao ga je fras

ballo m

1. ples, plesanje:
maestro di ballo plesni mojster
corpo di ballo baletni ansambel
essere in ballo pren. imeti nadležne obveznosti
è in ballo la mia vita pren. gre za moje življenje
tirare in ballo qcn. koga vplesti v kaj
tirare in ballo qcs. vzeti v pretres

2. ples (vrsta):
ballo liscio tradicionalen ples

3. ples, plesna zabava, družabni ples:
il ballo delle matricole brucovanje
ballo in maschera ples v maskah

4. med.
ballo di S. Vito svetega Vida ples, Vidov ples, božjast

bȍlēst -esti ž, mest. u bolèsti bolezen: zarazna, priljepčiva, akutna bolest; velika = padajuća bolest božjast; gospodska = pogana = venerična bolest, vodena bolest vodenica; grudna = suha, suva bolest sušica, tuberkuloza; engleska, morska, tropska, profesionalna, kronična, hronična bolest; šećerna bolest sladkorna bolezen; bolest spavanja spalna bolezen

bólja ž pesn.
1. bolezen
2. bolečina
3. poškodba, rana
4. velika bolja božjast

caduc, caduque [kadük] adjectif razpadljiv, šibak; figuré minljiv; nemoderen, star; botanique odpadajoč; juridique neveljaven, ničen, zastarel, zapadel

santé féminin caduque zrahljano zdravje
voix féminin caduque razveljavljen glas
mal masculin caduc božjast, padavica
arbre masculin à feuilles caduques listnato drevo, listavec

caduco agg. (m pl. -chi)

1. ki kmalu pade:
mal caduco pog. božjast, padavica

2. biol. izpaden, odpadajoč:
foglie caduche odpadajoče listje

3. anat. mlečen:
denti caduchi mlečni zobje

4. pren. kratkotrajen, minljiv

caduco razpadljiv, trhel, minljiv; star, zastarel

mal caduco božjast

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

comitiālis -e (comitia) na komicije nanašajoč se, volitven, volilen: homines Pl. ljudje, ki so vedno na volišču, kjer prodajajo svoje glasove, dies c. Varr., Ci. ep., L., Macr. volilni dan (na volilne dneve senat navadno ni zasedal), mensis c. Ci. volilni mesec = januar, biduo excepto comitiali C. 3. in 4. januar, morbus c. Cels., Plin., Dig. ali vitium c. Sen. ph. = božjast (ki je kot zlo znamenje prekinila komicije, če se je pojavila tega dne). Od tod comitiālis, m = božjasten: ab eo cibo comitiales fieri Plin.; subst. comitiālēs -ium, m
a) božjastniki: Philistio … dat radicis uncias quattuor … pleuricitis et comitialibus Plin.
b) (sc. morbi) božjastne bolezni: (fibri testes) contra comitiales sumpti Plin. — Adv. comitiāliter božjastno, pri (ob) božjasti: Plin.

epilepsija samostalnik
(bolezen) ▸ epilepsziaSopomenke: božjast
Povezane iztočnice: simptomatska epilepsija, parcialna epilepsija, generalizirana epilepsija, žariščna epilepsija

epilēpticus 3 (gr. ἐπιληπτικός) božjasten, epileptičen: passio epileptica Cael. božjast.

evil² [í:vl] samostalnik
zlo, nesreča; škoda; bolezen; greh

king's evil škrofuloza
social evil prostitucija
St. John's evil božjast

gòrskī -ā -ō
1. gorski: gorski lanac, kraj, izvor, zrak, vazduh, potok, mah, hrbat; -a rijeka, cesta, artiljerija, kotlina, vožnja, trava, voda; Gorski kotar; -a služba spasavanja gorska reševalna služba; -o bilje gorsko rastlinje
2. gozdni: -a vila
3. -a bolest božjast; gorski vuk ekspr. junak; gorski car ekspr. hajduk: gorski kristal kremen; -a ruža bot. beli narcis; gorski brijest, brest bot. goli brest, Ulmus glabra

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi