Franja

fulminō -āre -ātus (fulmen)

I. intr. strele metati (lučati, treskati), bliskati (in grmeti): fulminantis magna manus Iovis H., fulminantem peierant Iovem Plin.; metaf.: Caesar dum … ad altum fulminat Euphraten bello V. grmi in treska v boju, Marte fulminante Plin., fulminat illa oculis Pr. strelja z očmi; brezoseb. = bliskati se, treskati: Boreae de parte trucis cum fulminat V., minore ni ad fulgurandum opus est quam ad fulminandum Sen. ph., cum tonat, fulgurat, fulminat Min. —

II. trans. s strelo zadeti, udariti, ob tla treščiti: Eccl., caelestis flamma … annosas fulminat ornos Cl.; v pass.: inferia fulminantur Sen. ph., vulnera fulminatorum Plin., a deo meruit fulminari Lact., fulminata abies Serv.; metaf.: fulminatus hac pronuntiatione Petr. pobit, potrt, quantā ni fulminet hostem Cl.

glitzern lesketati se; bliskati se

glow¹ [glou] neprehodni glagol (with)
žareti, bliskati se; sijati
figurativno goreti; rdeti, zardevati

lodern plameneti, Feuer, Kerze: plapolati; Augen vor Zorn: bliskati se

micō -āre -cuī

1. trzajoč ali trepetajoč se gibati sem in tja, trzniti (trzati), pomigniti, migati, pomiga(va)ti, (za)drgetati, (za)drhteti, (za)trepetati, (s)tresti se, utripniti (utripati): Enn. ap. Serv., Luc. ap. Non., Tib., Sen. tr. idr., cor micat O. ali corda timore micant O. drhtijo, semianimes micant digiti V., arteriae micant Ci. bijejo, utripajo, linguis micat ore trisulcis V. (kača) miglja z jeziki, anguis cervice micans Ci., micat (sc. equus) auribus V. miga (striže) z ušesi, micuere fontes Lucan. so privreli.

2. occ. (digitis) micare prste hitro iztezati in dajati drugim uganiti, koliko jih je (pustna igra, še danes popularna v južni Italiji (imenovana alla mora), ki so jo poznali tudi Nemci pod imenom „Fingerlein snellen“; s to igro so Rimljani tudi odločali o negotovih stvareh): Varr. ap. Non., micando victus Ci., quid enim sors est? idem propemodum, quod micare, quod talus iacere, quod tesseras Ci., patrem et filium pro vitā rogantes sortiri vel micare (s pustno igro srečkati (žrebati)) iussit Suet., micando digitis tribus Aug.; od tod preg.: dignus est, quīcum (= quocum) in tenebris mices Ci. s njim lahko v temi skušaš srečo (žrebaš) na prste = poštenjak je; podobno: Petr., Fr., Aug.

3. (za)migljati, (za)iskriti (se), (za)kresati se, (za)svetlikati se, (za)lesketati se, (za)blesteti, (za)bliskati se, (za)bleščati se, (za)sijati, (za)žareti, (za)žariti se, sevati, utripniti (utripati), (po)bliskati se (pobliskavati): Acc. ap. Prisc., H., Lucr., Sen. ph., Lact. idr., aether ignibus micat V., inter horrendos fragores (med gromom) micare ignes L., fulmina micabant, micabant flammae L. so švigale, so švigali, micant gladii, micare gladiis L., micantes fulsere gladii L., micans stella O., radius sole micantior Prud., micans aurum O., oculis micat ignis V. ogenj mu žari (šviga) iz oči, oči se mu iskrijo, vultum hostis ardore animi micantem ferre non potuit L. od duhovnega žara iskreč se pogled; z acc.: sanguineumque micant ardorem luminis orbes V. (Cul.) izžarevajo krvavi žar.

perfulgurō -āre (per in fulgurāre) bliskati se: Stat. (?).

relampaguear bliskati se, pobliskovati; iskriti se, svetiti se

scintillō -āre -āvī (scintilla) iskriti se, iskreti se, iskretati se, svetlikati se, bleščati se, blesketati (blisketati) se, bliskati se, lesketati se, žareti, svetleti: LUCR., SIL., AMM. idr., scintillant oculi PL., carbuncula contra radios solis PL., testa cum ardente viderent scintillare oleum V., fulgetra PLIN.; pren.: scintillavit cruentis ira genis SIL., cupiditatis ardor, qui scintillet in animis audientium AMBR., vidisti in multo fumo scintillantem fidem meam AUG.

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

бли́скати -кає недок., blískati se -a se nedov.

проблёскивать, проблеснуть (za)sijati, (za)bliskati se, (za)bleščati

flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)

I. intr.

1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.

2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —

II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,

1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.

2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti.

gallinero moški spol trgovec s perutnino, perutninar; perutninarstvo; kurnik

alborotar el gallinero besneti, grmeti, bliskati se

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

mandare v. tr. (pres. mando)

1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti

5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri