Franja

blather [blǽðə] neprehodni glagol
blebetati, čenčati

blatiō (blattiō) -īre (sor. z blaterāre) blebetati, čvekati, kvasiti, kvantati; abs.: ut Silenus penes aures Midae blatit Tert.; z acc.: nugas Pl.

bleat¹ [bli:t]

1. neprehodni glagol
blejati, beketati; čenčati, blebetati, žlabudrati

2. prehodni glagol
izblebetati, izčenčati, izčeljustati

to bleat out izčenčati

breathe [bri:ð]

1. neprehodni glagol
dihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati

2. prehodni glagol
vdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)

a better fellow does not breathe je najboljši človek na svetu
to breathe one's last (breath) izdihniti, umreti
not to breathe a word (ali syllable) ne izdati niti besede
to breathe vengeance snovati maščevanje
to breathe vein puščati kri
to breathe freely biti brez skrbi, pomirjen

cákoliti -im
1. kokodakati, kokodajsati: kokoš cakoli
2. blebetati, veliko govoriti

chacharear čvekati, blebetati, klepetati, kramljati

charlar blebetati; kramljati

charlar por los codos mnogo govoriti, blebetati

chatter¹ [čǽtə] neprehodni glagol
čenčati, blebetati, klepetati, žlobudrati; žvrgoleti; žuboreti; šklepetati; ropotati (stroji)

chiacchierare v. intr. (pres. chiacchiero)

1. klepetati, kramljati; čvekati, blebetati, česnati

2. opravljati:
chiacchierare sul conto di qcn. koga opravljati

3. izčvekati, izblebetati

cianciare v. intr. (pres. ciancio) čenčati, blebetati, čvekati, česnati

cicalare v. intr. (pres. cicalo) blebetati, brbljati, česnati

cinguettare v. intr. (pres. cinguetto)

1. cvrketati, cvrčati

2. pren. blebetati; šepetati

clatter¹ [klǽtə]

1. neprehodni glagol
topotati, ropotati; rožljati; blebetati, čebljati

2. prehodni glagol
zažvenketati, zarožljati (s čim)

coffee² [kɔ́fi] neprehodni glagol
sleng, šport žlabudrati, blebetati

cōnfābulor -ārī -ātus sum

1. intr. blebetati, kramljati, pomenkovati se s kom, ljubkovati se: cum aliquo Pl., Vulg., de aliqua re Varr. ap. Gell.; abs.: confabulari atque ausculari Pl., ad aliquam accedere confabulatum Ter.

2. trans. ogovoriti (ogovarjati) koga, pogovarjati se, razgovarjati se s kom o čem: confabulari rem meam magnam tecum volo Pl.

coze [kouz]

1. neprehodni glagol
blebetati, klepetati, žlobudrati

2. samostalnik
klepet

crepō -āre -uī -itum (onomatop.; prim. crepundia)

I. intr.

1. (za)glasiti se, (za)doneti, (za)-zveneti, (za)škripati ipd.; (o kovinskih predmetih, orožju) (za)zveneti, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)cvenketati: quid crepuit quasi ferrum modo? Pl., sinus crepantes V. šelesteča zlata tkanina, o si sub rastro crepet argenti mihi seria Pers. da bi žvenketal, aureolos manu crepantes amico donas Mart. cvenketajoče, cum primum crepuerit catena, discedet (amicus) Sen. ph., arma civilis crepuere belli Sen. tr.; (o vratih) zaškripati, zacviliti: crepuit ostium Pl., Ter., Petr., crepuit foris Pl., quidnam foris crepuit? Ter., crepuerunt fores Ter.; (o glasbilih idr. zvenečih predmetih) (za)doneti, (za)zveneti, (za)škrebetati: crepuit sonabile sistrum O., crepant cymbala et tympana Mel., lapidem … cotidiano solis ortu contactum radiis crepare tradunt Plin.; (o piskaču) (za)piskati: nec crepuit fissā me propter arundine custos (čuvaj mrliča, ki je moral občasno zapiskati na trstenico, da bi prebudil morda le navidezno mrtvega človeka) Pr.; (o zrelem žitu) pokati: messes area cum teret crepantes Mart.; (o zvoku padajoče toče) šumeti: crepat aurea grandine multā palla Stat.; (o udarcih) tleskniti (tleskati): verberum crepuit sonus Sen. tr.; (o poljubih) cmokniti (cmokati): circum cathedras basia crepant Mart.; (o stvareh, ki pokajo in se lomijo) (za)škripati, (za)hreščati: acuto in murice remi obnixi crepuere V., crepant aedificia, antequam corruant Sen. ph., ubi tecta crepuerunt Sen. ph.; (o gorečih predmetih) prasketati, sikati: crepat in mediis laurus adusta focis O., crepat ad veteres herba Sabina focos Pr.; (o delih človeškega in živalskega telesa): intestina mihi, quando esurio, crepant Pl. po črevesju mi kruli, dentes crepuere retecti Pers. so (od strahu) zašklepetali, ille, cuius dentes crepuere sub pugno Sen. ph., crepuere mālae Sen. ph., digiti cripitantis signa Mart. tleskajočega prsta; pren.: levis crepante lympha desilit pede H. s šumečo nogo = šumeč, žuboreč; (o človeških zvokih) oglasiti (oglašati) se: vox generosa, quae … subito data crepuit Sen. ph.; poseb. glasno vetrove spuščati, glasno prdniti (prdeti): quamvis sibi caverit crepando Mart.; šalj.: crepuerunt clare Pl.

2. pren. pokniti (pokati) = počiti, razpočiti se, razleteti se, (o posodah): Aug.; (o rastlinah): Fulg.; (o osebi): crepuit medius Vulg. se je na sredi razpočil.

— II. trans.

1.
a) (z zunanjim obj.), udarjati na kaj, da zveni: aere (cimbale iz medi, namreč ob mesečevem mrku) Stat., aureolos Mart. z zlatniki cvenketati.
b) (s proleptičnim obj.) udarjajoč kak glas povzročiti (povzročati), ploskati komu v pohvalo: cui populus frequens laetum theatris ter crepuit sonum H., manibus faustos ter crepuere sonos (Musae) Pr.

2. pren. kaj razglašati = govoričiti o čem, kaj venomer glasno praviti ali oznanjati, vedno v ustih (na jeziku) imeti, blebetati: Lucr., leges Pl., immunda … verba H., sulcos et vineta mera H., quis post vina gravem militiam aut pauperiem crepat? H. kdo toži … o … , si quid Stertinius veri crepat H.

Opomba: Nenavaden cj. plpf. crepasset: Prud.

ćakùlati -ām dial. blebetati, čenčati: žene su ćakulale na pijaci

drdráti -am
1. čegrtati, kloparati: klopotci vso noč drdrajo
2. kloparati, luparati, klopotati, tandrkati, drndati: po cesti nenehno drdrajo vozovi; vlaki so drdrali vso noč skozi mesto
3. zvoniti, zveketati, zvrčati: budilka je prepozno drdrala
4. blebetati, brzo i monotono pričati: učenec drdra lekcijo, govornik svoj govor

drivel¹ [drívl] neprehodni glagol
sliniti se; čenčati, čvekati, blebetati

to drivel away čas zapravljati