Franja

chatterbox [čǽtəbɔks] samostalnik
klepetulja, čenča, raglja, blebetač, blebetavka
ameriško, vojska, sleng strojnica, mitraljez

chatterer [čǽtərə] samostalnik
blebetač, blebetavka

ciarlone m (f -na) blebetač, klepetulja, kvasač, žlobudravec

cicala f

1. zool. cvrček, škržat (Lyristes plebeius):
grattare la pancia alla cicala pren. vzpodbujati h govorjenju

2.
cicala di mare zool. rak bogomoljčar (Squilla mantis)

3. pren. blebetač, čvekač

4. navt. velik privezni obroč

5. zvočni signalnik (npr. na telefonih)

cuentón moški spol domače blebetač, žlabudra

discoureur, euse [diskurœr, öz] adjectif klepetav, blebetav; masculin, féminin kramljač, -ka; blebetač, -ka; klepetulja

discursista moški spol blebetač, besedun

disparatador moški spol blebetač, kvasač

driveller [drívlə] samostalnik
slinavec; čenčač, blebetač, čvekač; bebec

fābulātor -ōris, m (fābulārī)

1. pripovedovalec, pravljičar: Sen. ph., Suet., Gell.; od tod tudi blebetač: Vulg.

2. occ. basnopisec: Gell.

fāmigerātor -ōris, m (fāmigerāre) blebetač, novičar: Pl.

florero moški spol cvetličar; cvetlični lonec (vaza); cvetlični vrt; laskač, blebetač

gārrītor -ōris, m (gārrīre) blebetač, kvasač: AMM.

gas-bag [gǽsbæg] samostalnik
balon za plin
pogovorno čenča, blebetač

jaseur, euse [žazœr, öz] adjectif blebetav, brbljav; masculin blebetač; masculin pegam (ptica)

kurétalo s ekspr. gobezdalo, blebetač

lengüeta ženski spol nebni jeziček, jeziček (pri tehtnici); ameriška španščina blebetač; predrznež; Čile nož za papir

lingulāca -ae (lingula)

1. m in f jezičnež, jezičnik, jezikač, jezikalo, blebetač, blebetavec, jezičnica, jezikavka, blebetulja, blebetavka: Pl., Varr. ap. Non.

2. f
a) riba jezičnica = riba podobna jeziku, morda morski list: Varr.
b) bot. neka rastl. z listi v obliki jezika, menda zlatica kalužnica (Ranunculus lingua Linn.): Plin.

locūtor -ōris, m (loquī)

1. govorec, govornik: rudis locutor exotici sermonis Ap.

2. occ.
a) izboren, zelo dober govornik: Aug.
b) besedun, blebetač, klepetač, klepetavec: Gell.

locūtulēius 3 (loquī) blebetav, klepetav; kot subst. m blebetač, klepetač, kot subst. f blebetalka, klepetulja: Gell., Non.