-
papilloter [-pijɔte] verbe transitif opremiti z bleščicami, navijači-papirji (une perruque lasuljo); verbe intransitif mežikati, migljati; bleščati; typographie biti zamazan (tisk)
-
pardear rjavo se svetiti, bleščati
-
parpadear mežikati; utripati, migljati; bleščati
-
pearl2 [pə:l]
1. neprehodni glagol
tvoriti bisere; bleščati, sijati kot biser; kapljati; iskati bisere
2. prehodni glagol
krasiti z biseri; orositi
-
rutilar (kot zlato) se lesketati, bleščati, sijati
-
splendeō -ēre (menda sor. z lit. spléndžiu svetim in (vendar nezanesljivo) z gr. σπληδός pepel) blesteti (se), bleščati (se), bliščati (se), lesketati (se), svetlikati (se), svetiti (se), svetleti, biti svetel (žareč, žaren, sijoč), sijati, žareti, izžarevati: Enn. ap. Macr., Cat., Tib., Iuv., Mart. idr., oculi iam splendent mihi Pl., claro splendere colore Lucr., splendet tremulo sub lumine pontus V., splendet in mensa tenui salinum H., iam nec Lacenae splendet adulterae famosus hospes (= Paris) H. in ne leskeče se več v svoji lepoti, late qui splendeat … assuitur pannus H., cubiculum splendet marmore Plin. iun., non toga splendeat, ne sordeat quidem Sen. ph.; pogosto pt. pr. splendēns -entis blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, izžarevajoč: splendens stella candida Pl., splendenti lancea ferro O., labra splendentia V., Glycerae nitor, splendentis Pario marmore purius H., splendentior igni clipeus Cl.; metaf.: virtus splendet per sese semper Ci., quod splendere alienā invidiā voluissent L. odlikovati se (sloveti) drugim v škodo, splendebat hilare poculis convivium Ph. je bila sijajna, splendet extremus decor Sen. tr., auctores in equestri ordine splendentes Plin. slavni, imenitni.
Opomba: Poznolat. pf. splendui: Aug.
-
splendēscō -ere, splenduī (incoh. glag. splendēre) postati svetel (žareč, žaren, sijoč), (za)blesteti (se), (za)bleščati (se), (za)lesketati (se), (za)svetiti se, (za)siniti, (za)sijati, vzblesteti, dobiti blesk (lesk, blišč, sij, sijaj): Sen. tr., Plin., Ap. idr., incipiat … sulco attritus splendescere vomer V., vidimus Aetneā caelum splendescere flammā O., suco pinguis olivi splendescunt O.; metaf.: nihil est tam incultum, quod non splendescat oratione Ci. dobiti blesk, zableščati se, zablesteti, canorum illud in voce splendescit Ci., nec iam splendescit limā (sc. opus perfectum), sed atteritur Plin. iun. in piljenje mu ne more dati sijajnejše oblike (sijajnejšega lika), ampak ga z njim izgubi.
-
splendicō -āre (intens. glag. splendēre) blesteti (se), bleščati (se), lesketati (se), svetlikati (se), svetiti (se), sijati: vidisti, soror, quanta in domo iacent et qualia monilia, quae praenitent vestes, quae splendicant gemmae Ap., quippe cum mihi etiam tunc depiles genae levi pueritia splendicarent Ap.
-
блистать bleščati; (pren.) ponašati se
-
проблёскивать, проблеснуть (za)sijati, (za)bliskati se, (za)bleščati
-
сверкать, сверкнуть (za)bleščati, (za)bliskati, (za)migljati;
молния сверкает bliska se;
у меня сверкнула мысль posvetilo se mi je;
сверкают глаза oči se iskrijo;
у него только пятки сверкают pete je pokazal, pobrisal jo je
-
albear belo se bleščati
-
aurōrō -āre (aurōra) žareti kakor zora = žareče bleščati se: Varr. ap. Non.
-
blinken lesketati se, bleščati se; Sterne: migljati, Licht: utripati, mežikati, Fahrzeuge: dajati znak z utripalkami/z lučmi
-
blìstati (se) blìstā (se)
1. bleščati se, blesteti: napolju je blistalo sunce; vani se blistalo proljeće
2. svetliti: kelneri blistaju stakleninu
-
blitzen bliskati se (es blitzt bliska se), figurativ bleščati se, pobliskovati (se)
-
briller [brije] verbe intransitif sijati, svetiti se, blesteti, bleščati se, lesketati se, iskriti se; figuré odlikovati se, briljirati
le soleil brille sonce sije
briller à un examen briljirati pri izpitu
il ne brille pas par le courage ne odlikuje se po hrabrosti
il brillait par son absence njegova odsotnost ni ostala neopažena
faire briller des meubles spolirati pohištvo
faire briller ses avantages pokazati se z najboljše strani
tout ce qui brille n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
-
candeō -ēre -uī (prim. gr. κάνδαρος ogelj, lat. candēla, cicindela, candidus, accendo, incendō)
1. beliti se, beleti, svetel (bel) biti, bleščati se, svetleti, svetiti se: candet ebur soliis Cat., ubi... super lectos canderet vestis eburnos H.; pogosto pt. pr. candēns -entis: circus Ci. (Arat.) Rimska cesta, luna Ci., Vitr., candens corpore taurus Varr. ap. Non., c. taurus, vacca V., candenti corpore cycnus V., c. elephantus V. slonovina, ebur, lilia O., lacerti Tib., humeri H., villa H. iz bleščečega marmorja, saxa candentia H. skale, ortus c. Tib. jutranja zarja.
2. occ. belo žareti, razbeljen biti, žerjaviti se: Varr., Col., candens ferrum Lucr., candenti carbone capillum adurere Ci. z živim ogljem, candens favilla V. živ, tleč pepel.
3. pren. žareti: rubro ubi cocco tincta vestis canderet H., candentior Phoebus Val. Fl.
-
centell(e)ar iskriti se, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti
-
clāreō -ēre (clārus)
1. svetel biti, svetleti, svetiti se, bleščati se: rutilo cum lumine claret fervidus ille canis (pasja zvezda, Sirius) Ci. (Arat.); pren.: hoc lumen candidum claret mihi Enn. ap. Non.
2. pren.
a) svetiti se = blesteti, sloveti, odlikovati se: viri nunc gloria claret Enn. ap. Ci. ime slovi, cuius nomen excellenter clarebat apud servos tuos Aug.
b) jasen (očiten, razviden) biti: quod in primo quoque carmine claret Lucr., quod autem nunc liquet et claret Aug., hoc inde claret, quod... Amm.